Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Turčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka s protokolom (BTUIDO)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS (mednarodne) 8-29/2002, stran 399 DATUM OBJAVE: 5.4.2002

RS (mednarodne) 8-29/2002

 
 
 
 

29. Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Turčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka s protokolom (BTUIDO)

 
 
 
 
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
 
 

U K A Z O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO TURČIJO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA S PROTOKOLOM (BTUIDO)

 
 
Razglašam Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Turčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka s protokolom (BTUIDO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 21. marca 2002.
 
 
001-22-33/02
 
 
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
 
 

Z A K O N    O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO TURČIJO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA S PROTOKOLOM (BTUIDO)

 
 

1. člen

 
 
Ratificira se Konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Turčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka s protokolom, podpisana v Ljubljani dne 19. aprila 2001.
 
 

2. člen

 
 
Konvencija s protokolom se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi: *
 
 

Z A K O N    O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO TURČIJO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA S PROTOKOLOM (BTUIDO)

 
 
Republika Slovenija in Republika Turčija sta se v želji, da bi sklenili konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka,
 
 
sporazumeli, kot sledi:
 
 

1. člen

OSEBE, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA

 
 
Ta konvencija se uporablja za osebe, ki so rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.
 
 

2. člen

DAVKI, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA

 
 
1) Ta konvencija se uporablja za davke od dohodka, ki se uvedejo v imenu pogodbenice ali njenih političnih enot ali lokalnih oblasti, ne glede na način njihove uvedbe.
 
 
2) Za davke od dohodka se štejejo vsi davki, uvedeni na celoten dohodek ali na sestavine dohodka, vključno z davki od dobička iz odtujitve premičnin ali nepremičnin ter davki na skupne zneske mezd ali plač, ki jih plačujejo podjetja.
 
 
3) Obstoječi davki, za katere se uporablja konvencija, so zlasti:
 
 
a)
v Sloveniji:
 
 
i)
davek od dobička pravnih oseb;
 
 
ii)
davek od dohodka posameznikov, vključno z mezdami in plačami, dohodkom iz kmetijskih dejavnosti, dohodkom iz poslovanja, kapitalskimi dobički in dohodkom iz nepremičnin in premičnin (dohodnina)
 
 
(v nadaljevanju “slovenski davek”);
 
 
b)
v Turčiji:
 
 
i)
davek od dohodka (Gelir Vergisi);
 
 
ii)
davek od dobička pravnih oseb (Kurumlar Vergisi);
 
 
iii)
dodatna dajatev na davek od dohodka in na davek od dobička pravnih oseb (Gelir Vergisi ve Kurumlar Vergisi üzerinden alinan fon payi)
 
 
(v nadaljevanju “turški davek”).
 
 
4) Ta konvencija se uporablja tudi za kakršne koli enake ali vsebinsko podobne davke, ki se uvedejo po datumu podpisa konvencije dodatno k obstoječim davkom ali namesto njih. Pristojna organa držav pogodbenic drug drugega uradno obvestita o vseh bistvenih spremembah njunih davčnih zakonodaj.
 
 

3. člen

SPLOŠNA OPREDELITEV IZRAZOV

 
 
1) Za namene te konvencije, razen če sobesedilo zahteva drugače:
 
 
a)
i) izraz “Slovenija” pomeni Republiko Slovenijo in ozemlje pod njeno suverenostjo, vključno z zračnim prostorom in morskimi območji, nad katerimi Republika Slovenija izvaja svojo suverenost ali jurisdikcijo v skladu z notranjim in mednarodnim pravom;
 
 
ii)
izraz “Turčija” pomeni ozemlje Turčije, vključno s teritorialnim morjem in zračnim prostorom nad njim, kakor tudi morska območja, nad katerimi ima v skladu z mednarodnim pravom jurisdikcijo ali suverene pravice za namen iskanja, izkoriščanja in ohranjanja naravnih virov;
 
 
b)
izraza “država pogodbenica” in “druga država pogodbenica” pomenita, kot zahteva sobesedilo, Turčijo ali Slovenijo;
 
 
c)
izraz “oseba” vključuje posameznika, družbo in katero koli drugo telo, ki združuje več oseb;
 
 
d)
izraz “ družba” pomeni katero koli korporacijo ali kateri koli subjekt, ki se za davčne namene obravnava kot korporacija;
 
 
e)
družba ima “kraj vpisa v register”:
 
 
i)
v Turčiji, če je njen zakoniti sedež registriran v Turčiji po turškem trgovinskem zakoniku, ali
 
 
ii)
v Sloveniji, če je organizirana, ustanovljena oziroma registrirana po slovenski zakonodaji;
 
 
f)
izraza “podjetje države pogodbenice” in “podjetje druge države pogodbenice” pomenita podjetje, ki ga upravlja rezident države pogodbenice, in podjetje, ki ga upravlja rezident druge države pogodbenice;
 
 
g)
izraz “mednarodni promet” pomeni kakršen koli prevoz z ladjo, letalom ali cestnim vozilom, ki ga opravlja podjetje države pogodbenice, razen če ladja, letalo ali cestno vozilo opravlja prevoze samo med kraji v drugi državi pogodbenici;
 
 
h)
izraz “pristojni organ” pomeni:
 
 
i)
v Sloveniji Ministrstvo za finance Republike Slovenije ali pooblaščenega predstavnika tega ministrstva;
 
 
ii)
v Turčiji ministra za finance ali njegovega pooblaščenega predstavnika;
 
 
i) izraz “državljan” pomeni:
 
 
i)
katerega koli posameznika, ki ima državljanstvo države pogodbenice;
 
 
ii)
katero koli pravno osebo, osebno družbo ali združenje, katerih status izhaja iz veljavne zakonodaje v državi pogodbenici.
 
 
2) Kadar koli država pogodbenica uporabi konvencijo, ima kateri koli izraz, ki v njej ni opredeljen, razen če sobesedilo zahteva drugače, pomen, ki ga ima takrat po pravu te države za namene davkov, za katere se konvencija uporablja, pri čemer kateri koli pomen po veljavni davčni zakonodaji te države prevlada nad pomenom izraza po drugi zakonodaji te države.
 
 

4. člen

REZIDENT

 
 
1) Za namene te konvencije izraz “rezident države pogodbenice” pomeni katero koli osebo, ki je po zakonodaji te države dolžna plačevati davke zaradi svojega stalnega prebivališča, prebivališča, kraja vpisa v register, sedeža uprave ali katerega koli drugega podobnega merila, in tudi vključuje to državo in katero koli njeno politično enoto ali lokalno oblast. Ta izraz pa ne vključuje katere koli osebe, ki je dolžna plačevati davke v tej državi samo v zvezi z dohodki iz virov v tej državi.
 
 
2) Kadar je zaradi določb prvega odstavka posameznik rezident obeh držav pogodbenic, se njegov status določi na naslednji način:
 
 
a)
šteje se za rezidenta države, v kateri ima na razpolago stalno prebivališče; če ima na razpolago stalno prebivališče v obeh državah, se šteje za rezidenta države, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske odnose (središče življenjskih interesov);
 
 
b)
če ni mogoče opredeliti države, v kateri ima središče življenjskih interesov, ali če nima v nobeni od držav na razpolago stalnega prebivališča, se šteje samo za rezidenta države, v kateri ima običajno bivališče;

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window