TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi toženca se deloma ugodi ter se sodba sodišča prve stopnje v tč. I izreka spremeni tako, da se tožbeni zahtevek na plačilo zakonitih zamudnih obresti od zneskov SIT 37.723,33, SIT 43.645,89, SIT 45.217,14 ter SIT 47.975,38 od 5.12.1992 do 15.7.19993, zavrne.

V preostalem se pritožba toženca zavrne in se v izpodbijanem delu (2. odst. tč. II izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožba tožnika se zavrne in se v izpodbijanem delu (tč. II izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik trpi stroške pritožbe in odgovora na toženčevo pritožbo sam.

Toženec trpi stroške pritožbe sam.

 

Sodišče je tek zakonitih zamudnih obresti zmotno presojalo po določbah 277. čl. ZOR. Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS št. Up 219/97 z dne 13.4.2000, v kateri je to opozorilo na vprašanje občasnosti dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča RS (v drugi zadevi, s podobnim dejanskim stanjem) opr.št. VIII Ips 180/99 z dne 20.6.2000, v kateri je Vrhovno sodišče RS poudarilo, da se pokojnine, invalidnine, dodatki za pomoč in postrežbo ter varstveni dodatki kot pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (3. čl. ZPIZ) po določbah 181. čl. ZPIZ/92 odmerjajo v mesečnih zneskih in izplačujejo za nazaj, se je sodna praksa spremenila. Te dajatve je štelo kot občasne denarne terjatve - ki ne temelje na obveznostih iz civilnega prava - in so kot take glede obrestovanja podvržene uporabi določila iz 1. odst. 279. čl. ZOR. 3. odst. 279. čl. ZOR tudi pri občasnih denarnih dajatvah dopušča uveljavljanje zakonitih zamudnih obresti, a le od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Prepoved obrestovanja občasnih denarnih terjatev pa se ne nanaša na plačilo zakonitih zamudnih obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo (3. odst. 279. čl.). ZOR je v tem obsegu določil izjemo od načelne prepovedi obrestovanja občasnih denarnih terjatev, ki je v 1. odst. 279. čl. izrecno predpisana.