TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi; izpodbijani sklep o dedovanju se razveljavi v II. točki, III. točki in I./3. točki izreka glede porazdelitve plačila zapuščinske takse med oba dediča ter se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V preostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu (I./1., I./2. ter nerazveljavljeni del I./3. točke izreka) izpodbijani sklep potrdi.

 

Po določbi 62. člena ZD je veljavna le oporoka, ki je napravljena v eni od oblik, določenih z zakonom, in ob pogojih, ki jih postavlja zakon. V drugem delu citirane določbe ima zakon v mislih pogoje glede možnosti, napraviti veljavno oporoko v določeni obliki (kar v obravnavani zadevi ni bilo problematično); ne pa pogojev možnosti, dopustnosti, določenosti ali določljivosti vsebine oporoke. O pogojih možnosti, dopustnosti, določenosti ali določljivosti vsebine oporoke ZD namreč nima nobene splošne določbe, zato je treba analogno uporabljati predpise ZOR. Če je torej sodišče prve stopnje štelo, da vsebina oporoke oz. njenega dela ni dopustna, bi moralo v skladu z določbo 49. člena ZOR ugotavljati, ali je vsebina oporoke v nasprotju z ustavnimi načeli, moralo ali prisilnimi predpisi. Če bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da je oporoka deloma nedopustna, pa bi moralo tudi glede sankcije zaradi neizpolnjevanja tega pogoja, uporabiti določbe ZOR.