TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Ob reševanju pritožbe zagovornika obdolženega R.Š. in ugoditvi pritožbi državnega tožilca se glede obdolženega R.Š. sodba sodišča prve stopnje v odločbah o pravni opredelitvi in kazenskih sankcijah spremeni tako, da se dejanji obdolženca, opisani pot točko 1/a in 1/b izreka, pravno opredelita kot eno kaznivo dejanje davčne zatajitve po I. odstavku 254. člena KZ in se obdolženemu R.Š. po čl. 50 in 51 KZ izreče p o g o j n a o b s o d b a , v kateri se mu se po I. odstavku 254. člena KZ določi kazen 3 (tri) mesece zapora, ki pa ne bo izrečena, če obdolženec v preizkusni dobi 3 (treh) let ne bo storil novega kaznivega dejanja.

Na podlagi II. odstavka 36.člena KZ se obdolžencu izreče stranska kazen v višini 200 (dvesto) dnevnih zneskov, to je 262.600,00 (dvestodvainšestdesettisočšesto) SIT denarne kazni, ki pa se izvrši in jo je obdolženec dolžan plačati v roku 2 (dveh) mesecev po pravnomočnosti sodbe. Če se denarna kazen ne bo dala prisilno izterjati, jo bo sodišče izvršilo tako, da bo za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni ( to je 2.626,00 SIT) določilo en dan zapora; v preostalem pa se pritožba obdolženčevega zagovornika zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih sodb sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožbi obdolženega J.M. se ugodi in se izpodbijana sodba glede tega obdolženca razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Kaznivo dejanje davčne zatajitve po členu 254 KZ je specialna oblika kaznivega dejanja goljufije po členu 217 KZ. Stori ga tisti, ki se s preslepitijo pristojnega organa izogne plačilu dohodnine, davkov ali drugih predpisanih obveznosti. Med druge predpisane obveznosti pa brez dvoma sodi tudi carina. Sodišče prve stopnje zato ni odločilo pravilno, ko je tisti del ravnanja obdolženca, ki se nanaša na izogibanje plačilu carine, opredelilo kot splošno kaznivo dejanje goljufije po členu 217/I KZ. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi zagovornika ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da e ravnanji obdolženca, opisani pod točkama 1/a in 1/b izreka izpodbijane sodbe pravno opredelilo kot eno kaznivo dejanje davčne zatajitve po členu 254/I KZ.