TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornikov obsojenega M.Č. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Po 98.a členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obsojenec dolžan plačati stroške, nastale v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, določene kot povprečnino v znesku 150.000,00 SIT.

Sodišče je dolžno ugoditi dokaznim predlogom obdolženca, ki naj bi po njegovih sklepčnih navedbah potrdili oziroma zanikali obstoj pravno relevantnih dejstev, to je dejstev, na katerih temelji neposredna uporaba materialnega in procesnega kazenskega prava. Eno takih dejstev je tudi obdolženčeva prištevnost.

S sklicevanjem pred sodiščem prve stopnje na alkoholemijo, ki je niso v ničemer pobliže opredelili, in s trditvijo v pritožbi, da so vse priče, oškodovanec in obsojenec zatrjevali, da je bil slednji vinjen, pri čemer pa niso navedli konkretnih navedb v teh izpovedbah, ki bi take trditve potrjevali, zagovorniki niso uspeli vzpostaviti tiste potrebne stopnje suma v obsojenčevo prištevnost, ki bi narekovala odreditev psihiatričnega pregleda obsojenca.

Sodišče druge stopnje pri odločanju o pritožbi ni vezano na predloge višjega državnega tožilca, zato z njegovimi navedbami ni dolžno polemizirati in nanje odgovarjati, kaj šele, da bi bile te za pritožbeno sodišče zavezujoče.