TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi zagovornika obdolženega se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje

- v odločitvi o odgovornosti spremeni tako, da je obdolženi odgovoren, da je ravnal v nasprotju z drugim odstavkom 130. člena ZVCP-1, s tem, da je dne 2006 ob 4.20 uri vozil osebni avtomobil po ulici v Ljubljani pod vplivom alkohola, saj je imel več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi v organizmu oziroma več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, kar je bilo ugotovljeno z alkoholimetrično analizo, pri čemer je analiza vzorca urina pokazala vrednosti 1,73 oziroma 1,66 grama etilnega alkohola na kilogram urina, kar pomeni, da je imel najmanj 1,18 grama alkohola na kilogram krvi v organizmu, s čemer je storil prekršek po d) točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1;

- v odločitvi o stranskih sankcijah spremeni tako, da se na podlagi d) točke četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 namesto osemnajst kazenskih točk izrečeta stranski sankciji 10 (deset) kazenskih točk za prekršek, storjen z motornim vozilom kategorije B, in prepoved vožnje motornega vozila kategorije B v trajanju enega meseca; prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja pa se ne izreče.

Sicer se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

V primeru, če preiskovanec sodeluje pri zdravniški preiskavi, prisotnost alkohola pa je mogoče ugotoviti na podlagi odvzetega vzorca urina, ni mogoče šteti, da je udeleženec cestnega prometa oziroma preiskovanec strokovni pregled odklonil oziroma ravnal v nasprotju z odredbo policista iz 3. odstavka 132. člena ZVCP-1.

Inštitut za sodno medicino je že pojasnil, da korelacija med koncentracijo alkohola v krvi in urinu ni konstantna in iz koncentracije alkohola v urinu ne morejo natančno izračunati koncentracije alkohola v krvi, raziskave pa so pokazale, da imajo preiskovanci v času odvzema urina najmanj tako koncentracijo alkohola v krvi, kot jo izračunamo, če koncentracijo alkohola v urinu delimo s faktorjem 1,4.