TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

ZUP v prvem odstavku 42. člena, na katerega se sklicuje tožeča stranka, določa, da je stranka v upravnem postopku lahko vsaka fizična oseba in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je bil začet postopek ali zoper katero teče postopek, vendar pa v obravnavani zadevi pristojni minister ni odločil o zahtevi tožeče stranke, saj mu je ta z vlogo z dne 21. 4. 2011 zadevo le odstopila v odločanje kot stvarno pristojnemu organu na podlagi določbe petega odstavka 228. člena ZGO-1, s čimer pa ni pridobila položaja stranke ali stranskega udeleženca po določbah ZUP. Tega ima v posameznem upravnem postopku namreč lahko le oseba, ki ji pravice in obveznosti, o katerih se odloča v tem upravnem postopku, daje oziroma nalaga materialni predpis. Posledično tožeča stranka tudi ni pridobila položaja stranke v upravnem sporu po določbah ZUS-1, saj ta v prvem odstavku 17. člena ZUS-1 določa, da je tožnik v upravnem sporu oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta.

Pravnega (pravovarstvenega) interesa za tožbo stranka ne izkazuje s sklicevanjem na varstvo objektivne zakonitosti, saj to ni konkreten, temveč abstrakten pravni interes, ta pa za presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa, s katerim dejansko ni bilo poseženo v nobeno njeno pravico niti na zakon oprto osebno korist, ne zadošča.