TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in v izpodbijanem obsodilnem delu, kolikor tožniku prisojena odškodnina presega 750.000,00 (sedemsto petdeset tisoč) SIT s pripadki,potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Z uvodoma navedeno sodbo je prvostopno sodišče toženi stranki naložilo, da plača tožniku 1.450.000,00 SIT odškodnine z zakonitimi zamudnimi obrestmi od razsoje dalje in 97.547,00 SIT pravdnih stroškov. Presežni tožbeni zahtevek je zavrnilo.

Obsodilni del prvostopne sodbe izpodbija v obsegu 700.000,00 SIT tožena stranka iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava iz točke 3 čl. 353/I Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Graja prvostopno odmero odškodnine kot pretirano in se zavzema za njeno znižanje na pritožbeni stopnji iz naslova telesnih bolečin na 150.000,00 SIT in iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti na 600.000,00 SIT, podrejeno pa za razveljavitev napadene sodbe v izpodbijanem delu in ponovno sojenje na prvi stopnji.

Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

V obsegu 750.000,00 SIT s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi je obsodilni del prvostopne sodbe pravnomočen.

Pritožba ni utemeljena.

Ob tem, ko temelj uveljavljanega odškodninskega zahtevka in obseg nepremoženjske škode tožnika nista sporna, zaključuje pritožbeno sodišče po pregledu zadeve, da je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi vsega ugotovljenega tudi pravilne pravne zaključke in odmerilo tožniku iz obeh naslovov konkretnim okoliščinam ustrezno odškodnino. Pritožba glede odškodninske postavke iz naslova telesnih bolečin tožnika povzema le del po izvedencu ugotovljene škode in prezre, koliko časa po odstranitvi mavca je tožnik še trpel bolečine in kakšne, da bo tožnik najverjetneje telesne bolečine trpel tudi v bodoče ter prezre tudi vse nevšečnosti zdravljenja in njegovo trajanje (mavec, fizikalna terapija). Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe pravilno in natančno povzelo vse za odločanje o tem delu tožbenega zahtevka pomembne okoliščine, ki jih tudi pritožbeno sodišče v celoti povzema in na tej podlagi ocenjuje, da je v znesku 450.000,00 SIT iz tega naslova odmerjena odškodnina primerna in skladna s kriteriji iz čl. 200 in 203 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR.

Načelno je pritrditi pritožbenim izvajanjem o namenu in pomenu denarne satisfakcije, ki tudi ne sme iti na roko težnjam, nezdružljivim z naravo in namenom odškodnine (čl. 200/II ZOR). Vendar je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo le treba upoštevati načelo individualizacije in konkretne okoliščine vsakega oškodovanca.

Ko pritožbeno sodišče povzema razloge prvostopne sodbe, iz katerih izhaja obseg tožnikove nepremoženjske škode iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, poudarja, kar izhaja tudi iz razlogov izpodbijane sodbe, da bo objektivno ugotovljene posledice tožnik trpel vse življenje (torej verjetno vsaj še 40 let) in da se le-te še posebej odražajo pri delu tožnika kot policista, ki je vključen tudi v specialne enote policije, kar terja dobro telesno usposobljenost in zato v tožnikovem primeru več truda za obvladovanje delovnih naporov. Upoštevaje vse odločilne okoliščine se tako tudi odškodnina iz tega naslova v znesku 1.000.000,00 SIT pokaže kot ustrezna standardom iz čl. 200 in 203 ZOR.

Navedeno je narekovalo zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev napadenega obsodilnega dela sodbe v skladu s čl. 368 ZPP, potem ko preizkus zadeve na pritožbeni stopnji pri delu prvostopnega sodišča ni pokazal po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev procesnega prava (čl. 365/II ZPP).

O stroških pritožbe ni bilo potrebno odločati, ker niso bili priglašeni.

 

Načelno je pritrditi pritožbenim izvajanjem o namenu in pomenu denarne satisfakcije, ki tudi ne sme iti na roko težnjam, nezdružljivim z naravo in namenom odškodnine (čl. 200/II ZOR). Vendar je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo le treba upoštevati načelo individualizacije in konkretne okoliščine vsakega oškodovanca.