TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

r a z s o d i l o :

1. Pritožbi toženca se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. in

III. točki spremeni tako, da se glasi:

I. Zavrne se tožbeni zahtevek, da je toženec dolžan v roku 15 dni na

notranjih straneh časopisa objaviti naslednji prispevek (ki mora biti

ustrezno označen in najavljen v samem kazalu časopisa z naslovom

"Demokracija se je zlagala") z naslovom "Demokracija se je zlagala"

(z enako velikimi črkami, kot so bile uporabljene 6.10...). Pod

naslovom sledi naslednji tekst (najprej odebeljen, kot je spodaj

navedeno):

"Trditev iz članka Bratu..., dne 6.10..., češ, da je M.B. svojemu

bratu zagotovil, da je v preteklih letih prejel najmanj 37 MIO SIT

davkoplačevalskega denarja, iz računa E., ki je v državni lasti, pa

še 11 MIO SIT, je povsem izmišljena. M.B. s posli svojega brata

F.B. nima ničesar. F.B.je uspešen in uveljavljen informatik, ki

deluje na trgu ponudbe informacijskih storitev. V zadnjem času deluje

preko podjetja B..., d.o.o., katerega ustanovitelj in edini lastnik

je. Da gre za uspešnega informatika, dokazuje dejstvo, da je že med

študijem pokazal nadpovprečne sposobnosti za obvladovanje Oracla,

redno diplomiral 7.9.2001 in zato relativno hitro potem magistriral

(31.4.2004). Zato ni čudno, da so ga posamezni koristniki in iskalci

domačega znanja na področju uvajanja informacijskih sistemov opazili

in angažirali že med študijem. Vedno je bil predan delu in vedno je

tudi izpolnjeval pogodbene obveznosti, ki jih je prevzel. Nikdar ni

zlorabljal svojih pogodbenih odnosov ter plačila za svoje delo za

dejavnosti, ki jih naročniki ne bi želeli in naročili. Tako tudi

svojih šolskih obveznosti, vključno z magistrskim delom in diplomsko

nalogo, ni mešal s svojimi poslovnimi obveznostmi. Ker članek za

nasprotno trditev ne ponuja nobenih dokazov, so tovrstna namigovanja

o tem, "da ni nič narobe, če pišemo, da je verjetno študiral in

pripravljal svojo diplomsko nalogo", čisto navadno podtikanje. Da ne

gre zgolj za novinarkino neznanje in nesposobnost pri ugotovitvi in

ovrednotenju dela F.B., temveč za njeno zavestno obrekovanje, izhaja

že iz njenih prejšnjih člankov, pa tudi povsem jasno iz njenega

zadnjega članka, kjer mora, kot pravi, "popravljati zapise v

nekaterih občilih iz pred nekaj let, češ da naj bi nekateri drugi

mediji poročali, da je F.B. na CVI predvsem igral računalniške

igrice", čeprav je novinarki Vidi K. popolnoma jasno, da te laži,

razen nje same pred časom, ni zapisal noben medij. Prav tako je

novinarki in uredništvu D.. že dolgo znano, da F.B. nikdar ni bil

zaposlen na CVI in zato se novinarki seveda do tega podatka ni bilo

potrebno dokopati "z velikimi težavami".

V svoji vnemi kako M.B. in njegovega brata čim bolj oblatiti, je

novinarka presegla tudi po diskreditaciji drugih oseb, pri čemer ji

ni bilo mar, da s tem, ko drugim očita storitev kaznivega dejanja,

pravzaprav sama uresničuje znake le-teh. Takšna je brez dvoma

trditev, da je direktorica Vladne službe za zakonodajo, Ksenija

M.G., morala za svoje imenovanje na direktorski polložaj, to plačati

s sklenitvijo pogodbe s F.B.. Ta trditev je popolna laž, za katero

lahko trdimo, da je storjena povsem zavestno, saj je upravičeno

pričakovati, da oseba, ki se razglaša za novinarko, premore toliko

znanja in toliko spretnosti, da brez težav ugotovi, da kdaj, kako in

zakaj je bila Ksenija M.G. imenovana za direktorico (konec koncev je

to razvidno že iz spletnih strani Ministrstva za javno upravo). M.B.

pri tem ni imel nič, niti ni predlagal njenega imenovanja, niti ni

nikdar bil v vlogi, da bi lahko odločal o njenem imenovanju. Tudi

sicer M.B. o kakršnihkoli poslih, ki jih je F.B. imel oziroma sklepal

z Vladno službo za zakonodajo, ne ve ničesar.Izmišljene so tudi vse

ostale trditve v članku, od članstva F.B. na Mobitelovi regati (na

kar članek namiguje), do pavšalnih pogodb, do cene ur in sprevračanja

dobronamernosti F.B. do pogodbenih kršitev s strani države v zvezi s

kasnitvijo plačil v očitke direktorici vladne službe, kot tudi tista,

ki kar na dveh mestih trdi, "da je registracija podjetja B.. na

naslovu stanovanja F.B. v nasprotju z zakonskimi predpisi" in tista,

ki pod fotografijo trdi, da to podjetje "proti pravilom deluje kar v

stanovanju". Ker gre za zakonito ustanovljeno podjetje in je kot

takšno registirano in vpisano v sodni register ter ima tudi vsa

potrebna dovoljenja za delovanja, je tudi ta laž napisana z očitnim

namenom škodovati njegovemu poslovanju na trgu. Sicer pa je zaslužek

v bruto znesku 48 MIO SIT (če bi bil res takšen, saj vključuje tudi

DDV, ki je šel v državni proračun) za vrhunsko delo in avtorske

pravice za obdobje dobrih 5 let bistveno nižji kot za plačilo teh

storitev določa tarifa Gospodarske zbornice Slovenije.

Zadnji članek Vide K. seveda ni edini z lažno vsebino in namenom

obrekovanja ter povzročanja škode, takšni so praviloma vsi njeni

zapisi.

M. in F.B."

III. Tožnika sta nerazdelno dolžna tožencu v 15 dneh povrniti

80.520,00 SIT njegovih stroškov postopka na prvi stopnji, pod

izvršbo.

2. Pritožba tožnikov se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v II.

točki izreka potrdi.

3. Tožnika sta nerazdelno dolžna tožencu v 15 dneh povrniti 91.235,00

SIT njegovih stroškov pritožbenega postopka, pod izvršbo.

 

Objava faksimilov dokumenta, s katerimi tožnika dokazujeta resničnost

svojih trditev v besedilu popravka, ponovna objava iste naslovnice z

zahtevanim naslovom in podnapisom ter objava oglasov o izdaji

časopisa, ki bo vsebovala popravke, v drugih sredstvih javnega

obveščanja, presega namen zakonodajalca, kot je opredeljen v 26.

členu ZMed, zato tožnika do objave takega popravka nista upravičena.