TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi I.D. za varstvo zakonitosti, vloženi v korist obsojenih J.K., M.K. in I.K. se delno ugodi in se pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 25.8.1948 v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča LRS z dne 13.10.1948 glede teh obsojencev, glede obsojene P.K. pa po uradni dolžnosti, spremeni:

1) v pravni opredelitvi tako, da se dejanje vseh obsojencev pravno opredeli kot kaznivo dejanje podpomoči zločincem, ki so na prostosti po 1. odstavku paragrafa 141 Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije (KZKJ) in

2) v odločbi o kazni tako, da se jim po 1. odstavku paragrafa 141 KZKJ v zvezi z 28. členom Kazenskega zakonika-Splošni del (KZ-47) izreče samo kazen odvzema prostosti, in sicer:

- obsojenemu J.K. 6 (šest) mesecev,

- obsojeni M.K. 6 (šest) mesecev,

- obsojeni P.K. 4 (štiri) mesece in

- obsojeni I.K. 3 (tri) mesece odvzema prostosti.

Sicer pa se zahteva za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljena.

Podpiranje osebe, ki se je leta 1948 pred rekrutacijo v jugoslovansko vojsko umaknila v ilegalo, ni pomenilo kaznivega dejanja po 14. točki 3. člena ZKLD, temveč kaznivo dejanje po paragrafu 141 Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije.