TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

 

Tožnik je v tožbi z dne 28. 10. 1996 postavil dva zahtevka, eden je stvarno pravni, prepoved vznemirjanja, drugi pa odškodninski. Zahtevek je nato spremenil s pripravljalnim spisom 29. 1. 2003 tako, da je zahteval še vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče prve stopnje je pravilno prvi zahtevek, stvarno pravni, presojalo po določbah 42. čl. ZTLR, ki je še veljal v času nastanka spornega razmerja in se zato uporablja za to razmerje. Glede na pravno varstvo, ki ga daje ta določba je sodišče prve stopnje pravilno presojalo, ali toženec neutemeljeno vznemirja lastnika ali domnevnega lastnika in sicer kako drugače kot z odvzemom stvari. S tožbo se lahko zahteva, da vznemirjanje preneha. Zato se je sodišče v dokaznem postopku pravilno ukvarjalo z okoliščino o tem, ali je toženčevo vznemirjanje neutemeljeno, protipravno. Gre za opustitveno, negatorno tožbo lastnika ali domnevnega lastnika. Ta tožba varuje lastnika tudi pred prepovedanimi imisijami. Bistveni pogoj, da je vznemirjanje podano, je protipravnost, kar pomeni, da ta, ki vznemirja do tega nima pravice.