TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se ugodi in se sklep Ministrstva za notranje zadeve RS št. ... z dne 26. 1. 2004 odpravi ter zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek. Tožnika se oprosti plačila sodnih taks.

 

Sodišče na podlagi podatkov in listin predloženih upravnih spisov ne more z gotovostjo ugotoviti, kdaj je bila in če je sploh bila opravljena vročitev izpodbijanega sklepa tožniku v njemu razumljivem jeziku skladno z določbo 1. odstavka 12. člena ZAzil ob upoštevanju okoliščine, da tožnik v predmetnem upravnem postopku ni užival pomoči svetovalca za begunce iz 3. odstavka 9. člena ZAzil, saj se v predloženih upravnih spisih ne nahaja nikakršno ustrezno tovrstno tožnikovo pooblastilo. Zato je sodišče v obravnavanem primeru štelo, da je tožnikova tožba z dne 1. 3. 2004, ki jo je za tožnika vložil njegov pooblaščenec hkrati s pooblastilom za zastopanje v tem upravnem sporu z dne 1. 3. 2004, vložena pravočasno. Sodišče pa je tožbi ugodilo, ker je izrek izpodbijanega sklepa v nasprotju z njegovo obrazložitvijo, saj iz izreka izhaja, da se tožnikova vloga zavrže, medtem ko iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da se tožnikova vloga zavrne, navedeno pa je v nasprotju z določbama 1. odstavka 213. člena in 1. odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, iz katerih izhaja zahteva zakonodajalca, da je izrek upravnega akta skladen z njegovo obrazložitvijo. Sodišče pripominja, da se na podlagi 23. člena ZAzil v postopku za pridobitev azila subsidiarno uporablja ZUP. Sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep temelji na določbi 37. člena ZAzil pri čemer pa nepravilno navaja, da se zavrne prošnja za azil na podlagi določbe 37. člena ZAzil. Navedena določba namreč določa, da pristojni organ, prošnjo za azil s sklepom zavrže prosilcu za azil, ki prihaja iz varne tretje države v smislu 2. člena ZAzil.