TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni: - v 1. točki izreka tako, da se ugotovi, da je pravno dejanje tožeče stranke, to je asignacijska pogodba z dne 10.7.1996, sklenjena med pravdnima strankama in podjetjem B d.o.o., na podlagi katere je tožena stranka, prišla do popolnega poplačila svoje terjatve v višini 830.224,60 SIT, brez pravnega učinka nasproti stečajni masi tožeče stranke in - v 2. točki izreka tako, da je tožena stranka dolžna v stečajno maso plačati znesek 830.224,60 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 15.10.1997 dalje do plačila.

V preostalem delu se pritožba zavrne in izpodbijana sodba potrdi v 2. točki izreka, s katerim je bil zavrnjen tožbeni zahtevek na plačilo zakonitih zamudnih obresti od zneska 830.224,60 SIT za čas od 10.7.1996 do 15.10.1997. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v višini 176.534,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 11.5.1999 dalje in njene pritožbene stroške v višini 86.775,00 SIT, oboje v osmih dneh pod izvršbo.

 

Glede na ugotovitev, da je tožeča stranka izpolnila obveznost, ki še ni zapadla, gre za primer iz 4. odst. 125. člena ZPPSL, v katerem se obstoj subjektivnega elementa domneva. Tožena stranka te domneve ne more uspešno izpodbiti, zgolj s trditvami, da je bila posojilna pogodba edini posel, ki ga je sklenila s tožečo stranko, le-ta pa je v tem času veljala za uspešno podjetje.