TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: "1. Ugotovi se, da pravna dejanja tožeče stranke, storjena v korist tožene stranke, - verižne kompenzacije št. 210 z dne 26.3.1998, št. 190 z dne 1.4.1998 in z dne 20.5.1998 in poplačilo, do katerega je tožena stranka na podlagi teh prišla, v skupni višini 1,154.113,60 SIT, nimajo pravnega učinka nasproti stečajni masi tožeče stranke.

2. Tožena stranka je v stečajno maso tožeče stranke zavezana plačati 1,154.113,60 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi tekočimi od zneska 413.439,70 SIT od dne 26.3.1998 do plačila, od zneska 202.869,90 SIT od dne 1.4.1998 do plačila in od zneska 537.804,00 SIT od dne 20.5.1998 do plačila, vse v 8 dneh pod izvršbo." 2. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti 32.430,00 SIT za pravdne stroške, v roku 8 dni, da ne bo izvršbe.

 

1. Stečajni upravitelj v postopku izpodbijanja pravnih dejanj lahko nastopa le v vlogi zakonitega zastopnika stečajnega dolžnika (2. odst. 79. čl. ZPPSL), ne pa kot posebni procesni organ (1. odst. 79. čl. ZPPSL).

2. Pobotna izjava ali dogovor o pobotu nista izpodbojna.

3. V zadnjem "členu" verižne kompenzacije gre prav (in samo) za dogovor o pobotu. Takšno sodelovanje stečajnega dolžnika v verižni kompenzaciji zato ni izpodbojno.

4. Soodvisnost učinkovanja posameznih dvostranskih pogodb in zasledovani končni rezultat, tj. prenehanje obveznosti s pobotanjem, govorita v prid stališču, da je verižna kompenzacija ekonomsko in pravno enoten posel.

5. Dosledna izpeljava stališča o pravni enotnosti verižne kompenzacije (prim. zgoraj) terja pri obravnavi izpodbojnosti drugih "členov" (predpostavk) verižne kompenzacije enak pristop kot glede zadnjega "člena". Po presoji pritožbenega sodišča ne bi bilo prav, da bi bili udeleženci enotnega posla glede izpodbijanja v različnem položaju zgolj zato, ker niso prvi oz. zadnji "člen" v sicer neločljivo sklenjeni "verigi" udeležencev.