TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

V postopkih na drugi in prvi stopnji je bilo v tem primeru ugotovljeno, da tožnica in pokojni A. nista živela skupaj, da je vsak živel na svojem domu, da je zapustnik odklanjal preselitev k tožnici, da sta bila skupaj le občasno, da sta bila oba zaposlena in da sta vsak razpolagala s svojo plačo, da nista imela skupnega gospodinjstva, ne skupnega živeljnja in ne ekonomske skupnosti. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja sta sodišči prve in druge stopnje tudi po oceni revizijskega sodišča pravilno zaključili, da tožnica in zapustnik nista živela v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti (v smislu 12. člena ZZZDR) in da zato tožnica ne spada v krog zakonitih dedičev iz 2. odstavka 10. člena zakona o dedovanju. Poudariti je, da gre lahko za pravno priznano obliko zunajzakonske skupnosti, kadar se življenjska skupnost partnerjev po vsebini ne razlikuje od življenjske skupnosti, kakršna praviloma obstaja med zakoncema, ki ima svoj zunanji izraz (skupno prebivanje, skupno gospodinjstvo, ekonomsko skupnost oziroma odvisnost, skratka vse kar vsebinsko opredeljuje določeno skupnost kot skupno življenje) in tudi notranje, to je čustveno razmerje.