TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1.Ob reševanju pritožbe subsidiarnega tožilca se izpodbijana sodba glede kaznivega dejanja, očitanega obd. M. K. in opisanega v izreku sodbe sodišča prve stopnje pod točko 1, po uradni dolžnosti spremeni tako, da se zoper obd. M. K. iz razloga po 4. tč. 357. čl. ZKP z a v r n e obtožba, da je nevestno in nestrokovno opravljal dela in naloge v.d. vodje komercialne službe Pekarne X s tem, da naj bi v letih 1993, 1994 in 1995 ter do februarja 1996 podpisoval plačilne naloge g. J. J., čeprav je poznal določila pisne pogodbe, pri čemer naj bi po mnenju začasne uprave Pekarni d.d. X nastala materialna škoda najmanj 2,600.000,00 SIT in storjeno kaznivo dejanje, za katerega je tudi, po mnenju uprave Pekarne X, odgovoren g. M. K.; s čimer naj bi storil kaznivo dejanje nevestnega dela v službi po čl.

262 KZ.

Po čl. 96/I KZ obremenjujejo stroški tega dela kazenskega postopka iz 1. do 5. tč. II. odst. 92. čl. ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in izdatki ter nagrada njegovega zagovornika proračun.

2.Pritožbi subsidiarnega tožilca se deloma ugodi in se odločba o stroških kazenskega postopka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3.V preostalem pa se pritožba subsidiarnega tožilca zavrne kot neutemeljena in se v nerazveljavljenih in nespremenjenih delih sodba sodišča prve stopnje potrdi.

 

Ker obeh obdolžencev kot članov disciplinske komisije delovne organizacije ni mogoče šteti kot uradne osebe v smislu določb 113. čl. KZ SFRJ in 126. čl. KZ, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je oba obdolženca oprostilo obtožb subsidiarnega tožilca za storitev kaznivih dejanj nevestnega dela v službi po čl. 262 KZ.