TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Sodišči prve in druge stopnje sta materialnopravno pravilno ugotovili, da je prvotoženki na podlagi 1. odst. 58. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. l. SRS št. 5/82 in 14/84) prenehala stanovanjska pravica, ker se je iz spornega stanovanja dne 26.5.1989 izselila in ga na podlagi podstanovalske pogodbe v celoti oddala drugotoženki. Sodišči pa sta nadalje ugotovili, da se je prvotoženka izselila že pred vložitvijo tožbe, pohištvo, ki je ostalo, pa je prodala drugotoženki. Zato je bil pravilno pravnomočno zavrnjen tožbeni zahtevek zoper prvotoženko.

Pravilno je bil tudi pravnomočno zavrnjen tožbeni zahtevek zoper drugotoženko. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je prvotoženka, kot imetnica stanovanjske pravice, sporno stanovanje s pogodbo, sklenjeno med toženkama dne 26.5. 1989, v celoti oddala v podnajem drugotoženki, ki je v stanovanju potem ves čas stanovala. Ker je bila tožba vložena dne 13. 5. 1992 - torej po uveljavitvi Stanovanjskega zakona (Ur.l. RS št. 18/91-I), ki je začel veljati dne 19.10.1990, terjajo navedene ugotovljene okoliščine presojo sporne zadeve z vidika določil novega stanovanjskega zakona (158. člen SZ). SZ pa v 149. členu določa, da se v primeru, če je stanovanje v celoti oddano podstanovalcu in če ta stalno prebiva v stanovanju več kot dve leti, šteje, da ima podstanovalec vse pravice, ki bi jih imel po tem zakonu imetnik stanovanjske pravice, če ne bi stanovanja v celoti oddal, pri čemer pa ne smejo biti podane okoliščine iz tretjega odstavka 58. člena prej veljavnega ZSR. Bistvo takšne zakonske ureditve je torej v tem, da v primeru, ko je imetniku stanovanjske pravice prenehala stanovanjska pravica, ker je oddal drugemu stanovanje v celoti v podstanovalsko razmerje (1. odst. 58. člena ZSR), uživa pravno varstvo v smislu določil novega stanovanjskega zakona namesto prejšnjega imetnika stanovanjske pravice tako vseljena oseba. Pravno nepomembne so zato revizijske navedbe, da na drugotoženko ni mogla "preiti stanovanjska pravica", ker jo je prvotoženka izgubila že pred uveljavitvijo novega stanovanjskega zakona. Primeri, ko je uporaba tega zakonskega določila izključena (primeri odsotnosti imetnika stanovanjske pravice iz stanovanja iz 58. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih) pa v dokaznem postopku niso bili ugotovljeni.

V spornem primeru je zadoščeno tudi nadaljnjemu pogoju iz cit. zakonskega določila - drugotoženka je namreč stalno prebivala v stanovanju do uveljavitve zakona že več kot dve leti.