TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva obsojenega B.B. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obsojenec je dolžan kot stroške postopka z zahtevo za varstvo zakonitosti plačati povprečnino 150.000,00 SIT.

Obsojenec je imel zaradi zatrjevane opustitve komuniciranja odvetnika možnost zahtevati njegovo razrešitev še pred glavno obravnavo, prav tako bi lahko zahteval njegovo razrešitev zaradi neaktivnosti na glavni obravnavi (ker ni predlagal dokazov v njegovo korist), vendar tega ni storil.

Obsojenec, ki je bil posebej poučen, da sme navajati dejstva in predlagati dokaze v svojo obrambo ali njegov zagovornik, tekom glavne obravnave nista predlagala dokazov. Tudi v pritožbi obsojenec ni predlagal novih dokazov, navajal je le, da vse trditve lahko potrdi z listinskimi dokazi, ki pa jih ni priložil. Na podlagi navedenega je moč zaključiti, da kršitev pravice obrambe po 3. alineji 29. člena Ustave ter 5., 16. in 234. členu ZKP ni podana.