TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v naložitvenem delu (prvi in drugi odstavek izreka) in glede odločitve o stroških postopka (četrti odstavek izreka) razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Upoštevaje splošna pravila o nastanku pogodbe je ta sklenjena, ko pogodbenika dosežeta soglasje o bistvenih sestavinah, pri čemer je trenutek njenega nastanka vezan na prejem sprejema ponudbe s strani ponudnika (15. člen in prvi odstavek 21. člena Obligacijskega zakonika – OZ). Enako velja za prodajno pogodbo glede kmetijskega zemljišča, s tem pridržkom, da je potrebno dodatno upoštevati prej opredeljeni namen zakonodajalca, da je sklenitelj pogodbe, kolikor so med sprejemniki ponudbe predkupni upravičenci, tisti, ki ima najboljši vrstni red (enako Miha Juhart, Promet s kmetijskimi zemljišči v: Pravna praksa št. 22, z dne 13.11.1997, str. 13 in naslednje). Stališče, da je takšna pogodba sklenjena tedaj, ko ponudnik prejme izjavo kupca z najboljšim vrstnim redom o sprejemu ponudbe, je bilo že zavzeto tudi v sodni praksi (največkrat je bil v tej zvezi citiran sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 835/2007 z dne 28.1.2009). Zaradi zakonske ureditve, po kateri je predvidena odobritev posla s strani upravne enote (22. člen ZKZ), velja, da je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem te odobritve. Zgolj v takšnem pravnem okvirju je nuditi sodno varstvo na podlagi sklenjene pogodbe za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Pripomniti velja, da je obravnavano stališče zavzela pravna teorija in sodna praksa za primer, ko med sprejemniki ponudbe ni več predkupnih upravičencev z enakim vrstnim redom najvišjega ranga. Takšna situacija izhaja tudi iz navedb tožene stranke v obravnavani zadevi.