TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Šlo je za družbeno pogodbo, ki so jo urejala pravna pravila Občnega državljanskega zakonika (ODZ), zlasti v paragrafih 1175 - 1216. Na podlagi vloženega v skupno korist se po teh pravilih pridobi lastnina oziroma solastnina (paragraf 1181). Nastala stvar je premoženje družbe, družbeniki pa so solastniki (paragraf 1182). Takšno pravno razmerje je tako nastalo ne le na zgrajenih vodovodnih napravah, marveč tudi na zajeti vodi. Naprave so bile zgrajene prav z namenom zajemati vodo iz izvira na svetu tožeče stranke. Ali je sam izvir v lasti tožnikov, kot to trdita v reviziji, ali pa ga je potrebno obravnavati, kar je druga skrajnost, kot lastnino republike, ki jo zakon kar počez razglaša za vse naravne vire (Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96; naravni viri so obnovljive ali neobnovljive naravne prvine, ki so posredno ali neposredno gospodarsko izkoristljive - pojmi, 3.2. točka 5. člena; voda, mineralne surovine ... so lastnina republike - naravni viri prvi odstavek 17. člena) za rešitev obravnavanega spora ni pomembno.

Gotovo je, da je šla tožnikoma pred zgrajenim zajetjem najmanj pravica (upo)rabe izvira in to pravico sta vložila v skupnost v smislu prej navedenih pravnih pravil. Dogovor o gradnji vodovodnih naprav je nujno zajel tudi uporabo vodnega izvira. V nasprotnem primeru bi bil dogovor nesmiseln.