TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi in se sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Ključno vprašanje v tem postopku je, ali je N. F. prenehalo stanovanjsko razmerje na spornem stanovanju in v posledici tega še podnajemniška pogodba med F. in toženko. Sodišči prve in druge stopnje sta pri tem izhajali iz ugotovitve, da v času od vselitve toženke v stanovanje 5.10.1991 do uveljavitve Stanovanjskega zakona 11.10.1991 (pravilno 19.10.1991, Ur.l. RS, št. 18/91-I, 21/94 in 23/96, SZ) še ni poteklo šest mesecev, da bi lahko po takratnem Zakonu o stanovanjskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84, ZSR), stanovanjsko razmerje prenehalo zaradi neuporabe (58. člen ZSR). Pri tej presoji pa sta sodišči izhajali iz napačne razlage materialnega prava, torej 58. člena ZSR in pomena zakonske določitve šestmesečnega roka neuporabe stanovanja. Po preteku tega roka ni bilo več potrebno dokazovati namena trajnega prenehanja uporabe stanovanja (domneva iz 1. odst. 19. člena ZSR). Kadar pa so bile okoliščine take, da je namen trajnega prenehanja uporabe stanovanja bil jasno izkazan, je veljalo, da je imetnik stanovanjske pravice trajno prenehal uporabljati stanovanje že ob izselitvi. To je bilo potrebno posebej ugotoviti in v takem primeru je lahko stanovanjska pravica prenehala seveda prej kot po poteku šestih mesecev.