TFL Vsebine / Revija Revus

Izhajajoč iz dinamičnega pristopa k razumevanju tvorbe pomena avtor v tej izvirni, za Revus napisani razpravi izgradi pragmatično usmerjeni nauk o pravnem razlaganju. Ta se odmika tako od formalističnih kot protiformalističnih pogledov, saj je v skladu z njim razlaganje hkrati »odkrivanje« nekaterih pomenskih ravni in »ustvarjanje« drugih. Pomen vsakršnih (tudi pravnih) izrazov ali stavkov je torej obravnavan kot nekaj stopnjevitega, oblikovanega na več ravneh. Obenem vključuje znotraj-jezikovno razsežnost (smisel) in razsežnost razmerja »jezik-svet« (nanosnik). Pomen nikoli ni proizveden hipoma in v celoti, ampak je oblikovan postopno, po korakih. Pri tem je za dokončno izoblikovanje pomena bistveno upoštevati kontekst ali pomenotvorne okoliščine. Te so vedno podane šele z resničnim ali namišnjenim (tj. vzorčnim) primerom, v zvezi s katerim razlagamo neko pravno določilo. Zato je (ob avtorju) sodnik kot razlagalec besedila nujni sooblikovalec njegovega pomena.

Based on a dynamic approach to the understanding of meaning, the author develops what he calls a pragmatically oriented theory of legal interpretation. This theory differs both from formalistic and anti-formalistic approaches to legal interpretation, for interpretation is, according to the author, at the same time a discovery of some levels of meaning and a construction of other levels of meaning. Meaning is thus understood as a gradual entity, which forms at various levels. It implies both the inter-linguistic dimension (i.e. sense) and the language-world relation (i.e. reference). It is never produced once and for all, but is rather formed progressively, that is, step by step. In this, the context is essential. The context is only provided in a concrete (real or paradigmatic) case, for which we are to interpret a certain legal disposition. For that reason, it is a judge as the interpret of the text who (besides the author of the same text) necessarily contributes to the final definition of its meaning.