TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Cena za blago je bila določena v tuji valuti - italijanskih lirah, dogovorjeno pa je bilo plačilo v dinarski protivrednosti po srednjem tečaju NBJ na dan plačila. Tožnica je preostanek kupnine plačala dne 9.11.1991 in sicer z nakazilom zneska 53.298,60 SIT. V času med sklenitvijo pogodbe in plačilom je Slovenija postala samostojna država s svojo valuto. Dne 8.10.1991 je začel veljati Zakon o denarni enoti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 17/91), ki je določil za denarno enoto tolar. Po 3. čl. tega zakona je določila tečaje tujih valut Banka Slovenije. Zaradi navedenih sprememb sta sodišči prve in druge stopnje lahko upoštevali dogovorjeno valutno klavzulo le tako, da sta presojali tožničino obveznost v času plačila dne 9.11.1991 z upoštevanjem tedanjega tečaja tuje valute, kot ga je določila Banka Slovenije. Tečaja NBJ, ki ga je vsebovala pogodba z dne 26.5.1991 in ki je bil tedaj veljaven tečaj v Sloveniji, ob času tožničinega plačila ni bilo mogoče več upoštevati.