TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Škoda, ki je nastala toženi stranki, je kvalifikatorni pogoj za obvezni izrek ukrepa prenehanja delovnega razmerja, ne pa element disciplinske kršitve. Zato za presojo, ali je revident storil disciplinsko kršitev, za katero se mu obvezno izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, ni pomembno ali je bila nezgoda in škoda posledica izključno revidentovega nevestnega in malomarnega ravnanja ali pa so k njenemu nastanku privedli tudi drugi vzroki. Zato celotne ugotovljene škode z vidika ugotavljanja disciplinske odgovornosti ni bilo treba razmejiti med različne povzročitelje.

Zadostuje, da je njen nastanek povzročil tudi revident. Razpenjanje vagonov je po pravilni ugotovitvi revidenta skupinsko delo, torej gre za istočasno delovanje več oseb. Revident se ne more sklicevati na to, da sta bila povzročitelja nesreče in škode izključno njegova sodelavca, ne pa tudi on. Vzročna zveza med ravnanjem revidenta ter škodo ni bila pretrgana s tem, da sta pri razpenjanju vagonov ob revidentu, ki ni preveril delovanja zavor, hkrati pomembno napako storila tudi njegova sodelavca, tako da so škodo povzročili vsi trije skupaj.

Ugotovitev, kakšna škoda je pri toženi stranki veljala kot "precejšnja škoda" v času storitve kršitve, je odločilna za odločitev o tožnikovem tožbenem zahtevku. Čas storitve nedopustnega dejanja je s tega vidika odločilen tudi po predpisih kazenskega prava (13. točka 2. odstavka 126. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94).