TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je v 1. točki izreka, spremeni tako, da ta sedaj glasi:

»1. Ugovoru dolžnika z dne 10.5.2009 se ugodi in se sklep o izvršbi opr. št. In z dne 22.4.2009

razveljavi

glede teka zakonskih zamudnih zamudnih obresti, in sicer:

od zneska 257,80 EUR (prej 61.778,50 SIT) od 19.2.1999 dalje do plačila,

od zneska 259,13 EUR (prej 62.098,02 SIT) od 25.3.1999 dalje do plačila,

od zneska 156,48 EUR (prej 37.498,65 SIT) od 8.4.1999 dalje do plačila,

od zneska 259,64 EUR (prej 62.219,43 SIT) od 8.4.1999 dalje do plačila,

od zneska 260,68 EUR (prej 62.468,64 SIT) od 11.5.1999 dalje do plačila,

od zneska 176,00 EUR (prej 42.177,20 SIT) od 19.6.1999 dalje do plačila,

od zneska 60,69 EUR (prej 14.544,71 SIT) od 19.6.1999 dalje do plačila,

od zneska 8,07 EUR (prej 1.933,30 SIT) od 8.7.1999 dalje do plačila,

od zneska 16,21 EUR (prej 3.883,00 SIT) od 7.8.1999 dalje do plačila,

od zneska 439,12 EUR (prej 105.230,00 SIT) od 7.12.2001 do 9.4.2006

in se izvršba v tem obsegu ustavi.«

Dolžnik sam krije svoje stroške v zvezi s pritožbo.

Sodišče prve stopnje je pravilno omejilo tek zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov glavnic, kot ti izhajajo iz izvršilnega naslova v skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-300/4 z dne 2.3.2006, četudi je dolžnik v svojem ugovoru omejitev teka obresti v tem smislu uveljavljal le podrejeno, saj gre v danem primeru za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, na kar mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.

Po tem, ko je sodišče prve stopnje tek zakonskih zamudnih obresti omejilo v skladu s pravilom »ne ultra alterum tantum« bi moralo presoditi še, ali obresti za obdobje, v katerem je ugotovilo, da so tekle, niso morda že zastarale.