TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožba tožeče stranke se zavrne v delu, s katerim se izpodbija prvostopenjska sodba:

- v 2. točki izreka

- v 4. točki izreka glede zavrnitve plačila zakonskih zamudnih obresti od 274.846.986,70 SIT od 18.2.2000 do 3.8.2000

in se v tem delu izpodbijana sodba potrdi.

2. V preostalem delu se pritožbi tožeče stranke ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi:

- v 4. točki izreka glede plačila 274.846.986,70 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.8.2000 do plačila in

- v 5. točki izreka

in se v tem delu zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

3. Pritožba tožene stranke se zavrne v delu, s katerim se izpodbija 3. točka izreka prvostopenjske sodbe o naložitvi plačila 274.846.986,70 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.6.2001 do plačila in se ta del 3. točke izreka izpodbijane sodbe potrdi.

4. Pritožbi tožene stranke se v preostalem delu ugodi in se nepotrjeni del 3. točke izreka sodbe:

- spremeni tako, da se tožbeni zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 274.846.986,70 SIT od 4.8.2000 do 28.6.2001 zavrne;

- razveljavi v delu, s katerim je naloženo plačilo 15.302.776,30 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.8.2000 do plačila in se v tem delu zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

5. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

 

O kršitvi pogodbene obveznosti pa je pojmovno mogoče govoriti samo v primeru, da gre za ravnanje pogodbenika potem, ko je stopil v pogodbeno zavezo in je s tem na njegovi strani nastala obveznost izpolnitve pogodbe.

Pravna podlaga iz 137. člena ZOR je lahko podana samo pod predpostavko, da je prišlo do naknadne nemožnosti izpolnitve, ki je bila pred tem sicer mogoča. Gre torej za naknadno nastalo dejansko oviro, ki onemogoča izpolnitev ene stranke. Kadar pa gre za pogojno pogodbeno obveznost, lahko pride le do naknadne nemožnosti uresničitve pogoja, ki pa ima za posledico ničnost pogodbe v smislu 2. odstavka 75. člena ZOR.

Dopustnost pogodbenega določila o prevzemu tveganja izpolnitve pogoja, ki omogoča izpolnitev nasprotne stranke je potrebno obravnavati tudi v luči splošnih načel obligacijskega prava. To pa pomeni, da mora obstajati vsaj neka stopnja verjetnosti, da bo pogodbena stranka, ki je prevzela tveganje, v posledici svoje izpolnitve od nasprotne stranke lahko prejela nasprotno dajatev.