TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi zagovornice obdolženega S. A. se delno ugodi in se

izpodbijana sodba v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku tako

spremeni,

da se oškodovanko L. U. na podlagi določbe II. odst. 105. člena

Zakona o kazenskem postopku (ZKP) s premoženjskopravnim zahtevkom v

celoti napoti na pravdo.

Sicer pa se pritožba zagovornice zavrne kot neutemeljena in

se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Pritožnica neutemeljeno navaja, da je obdolženi glede na to, da je

tablice našel v grmovju, oblepljene z lepilnim trakom, upravičeno

domneval, da gre za zavrženo stvar, ki jo je nekdo odvrgel, ker je ne

potrebuje več in zato ni podan njegov naklep. Sodišče prve stopnje je

glede na obdolženčev zagovor, da je tablice našel v grmovju, jih vzel

ter pritrdil na svoje neregistrirano vozilo, ki ga je nato s

predmetnimi tablicami uporabljal, ter glede na splošno znano dejstvo,

da se registrske tablice dobijo pri pooblaščenem upravnem organu in

jih je temu organu po preteku njihove veljavnosti ali v primeru

najdbe tudi potrebno vrniti, utemeljeno zaključilo, da se je

obdolženi zavedal protipravnosti svojega ravnanja in ga je tudi hotel

storiti.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe glede obdolženčeve

prištevnosti, ko pritožnica navaja, da je dejansko stanje glede tega

dejstva ostalo nepopolno ugotovljeno. Po kazenskem pravu se duševna

normalnost storilca predpostavlja in se je zato posebej ne ugotavlja

in ne dokazuje. To predpostavko lahko omaje le sum, da je obdolženi

dejanje storil v stanju neprištevnosti. Ker se tekom celotnega

dokaznega postopka sodišču prve stopnje ni porodil dvom v

obdolženčevo prištevnost, niti se na neprištevnost ni skliceval,

pritožnica z navedbami, da je bil obdolženi v času storitve kaznivega

dejanja zasvojen z mamili, pravilnih razlogov sodišča prve stopnje ne

more izpodbiti.