TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija glede zneska 75.112,67 eurov se zavrne.

V preostalem delu, glede 110,92 eurov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 1. 2001 se revizija zavrže.

Tožena stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Kaj je tisto, kar bi bil moral oškodovalec storiti, in koliko določno mora to za sklepčnost odškodninskega zahtevka zaradi opustitve navesti tožnik, pa je odvisno od vsebine norme, ki predpisuje dolžno ravnanje. Če bi bilo tudi v primeru opustitev dokazno breme povezano s trditvenim, bi moral tožnik dokazati negativno dejstvo, česar pa od njega ni mogoče zahtevati (negativa non sunt probanda).

Kaj predstavlja „vodenje poslov“ in kakšna vestnost in skrbnost pri tem se zahteva od članov uprave, je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej in medsebojno povezano. Pretirano stroge zahteve do članov uprave bi lahko predstavljale hladno prho za potrebno podjetnost, ki je nujno zvezana tudi s tveganji. Vendar v tem primeru ni šlo za poslovno odločitev, ki bi se pozneje izkazala za zgrešeno, ampak za opustitev dolžne skrbnosti – ki je imela povsem jasne in predvidljive posledice.

Člani uprave se ne morejo zgolj s posplošenim sklicevanjem, da izvajanje posameznih opravil ne sodi v delokrog uprave, izogniti odgovornosti za (ne)dosego rezultata pri izpolnjevanju sprejetih obveznosti gospodarske družbe, ki niso del rutine v rednem poslovanju, ampak predstavljajo posle, ki imajo za družbo poseben pomen in lahko povzročajo ekonomske učinke, ki odstopajo od učinkov vsakodnevnega poslovanja družbe.