TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Ugotovitev višine že plačanega zneska odškodnine oziroma njegova valorizacija z uporabo indeksov rasti cen na drobno, je dejanska ugotovitev, do katere je prišlo sodišče samo, z enim od (v sodni praksi) uveljavljenih načinov. Zato poskuša z navedenim revizijskim očitkom toženec izpodbijati dejansko podlago odločitve. Da je tako, izhaja tudi iz njegovega mnenja v reviziji, da bi moral valorizacijo opraviti izvedenec. Vloga izvedenca v pravdnem postopku (gre za dokazno sredstvo) je namreč povezana le z ugotavljanjem dejstev. Ker dejanska podlaga odločitve ne more oziroma ne sme biti predmet revizijskega preizkusa (3. odstavek 385. člena ZPP), je navedeni revizijski očitek neutemeljen.

Po določilu 191. člena ZOR lahko sodišče zmanjša odmerjeno odškodnino, če so za to podani v tem določilu navedeni pogoji. To pa lahko stori le na predlog povzročitelja škode oziroma oškodovalca, ne more pa samo presojati in ugotavljati, ali so podani pogoji za zmanjšanje odškodnine ali ne. Toženec nikoli ni konkretiziral zakonsko določenih pogojev za zmanjšanje odškodnine, šele v pritožbi pavšalno zatrjevanje slabega premoženjskega stanja, pa ne zadostuje za upoštevanje navedenega določila ZOR.