TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi za varstvo zakonitosti se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje tako spremeni, da se ob delni ugoditvi pritožbi tožene stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje le-ta spremeni tako, da se glasi:

" Toženec L.O. je dolžan plačati tožnici A.P. odškodnino 800.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 26.2.1993 dalje do plačila in stroške postopka prve stopnje 72.985,00 SIT, prav tako z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 26.2.1993 do plačila, vse v 15 dneh.

Višji tožbeni zahtevek se zavrne.

V preostalem delu se pritožba tožene stranke, pritožba tožeče stranke pa v celoti, zavrne kot neutemeljena in v pobijanem oz. nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka 27.537,00 SIT v 15 dneh."

Sicer se zahteva za varstvo zakonitosti zavrne.

Zahtevi obeh pravdnih strank za povrnitev stroškov odgovora na zahtevo za varstvo zakonitosti, se zavrneta.

Pravni standard "pravična denarna odškodnina" pa razčlenjuje 2. odstavek 200. člena ZOR, ki nalaga sodišču, da pri odločanju o podlagi škode in višine odškodnine upošteva pomen prizadete dobrine in namen te odškodnine, pazeč pri tem, da ne bi šlo na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Pri določanju odškodnin se mora na splošno upoštevati širše okvire, ki se na področju odškodninskega prava izražajo zlasti ob medsebojnem razmerju med posameznimi škodami in odškodninami zanje, hkrati pa specifične okolnosti, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu in ki zadevajo njegov spol, starost, poklic, njegov temeljni duševni ustroj, njegovo čustvovanje v zvezi z utrpelo škodo, družinske razmere, njegovo siceršnje zdravje in podobno. Odškodnina je tako posledica tudi konkretizacije posameznih škodnih primerov.