TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija tožeče stranke se v delu, s katerim izpodbija sklep o stroških pravdnega postopka, zavrže.

Reviziji tožene stranke se v delu glede obresti delno ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se pritožbi tožene stranke delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v dajatvenem delu (prvi odstavek I. točke izreka) spremeni tako, da se spremenjeni del glasi:

"Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki znesek 13,435.229,00 SIT (sedaj 56.064,22 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 3. 1995 do 31. 12. 2001, v roku 15 dni.

Višji tožbeni zahtevek iz naslova zakonskih zamudnih obresti se zavrne."

Reviziji pravdnih strank se v ostalih delih zavrneta.

Tožena stranka sama krije svoje stroške revizije.

Pri odločanju o tem, ali bo izdalo delno sodbo, sodišče ni vezano na predloge in dogovore pravdnih strank. Vodilo je načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka in s tem v zvezi velikost (dela) zahtevka, ki je zrel za končno odločbo. Takoj ko so vsi zahtevki zreli za končno odločbo, kot je to v obravnavanem primeru (pravilno) presodilo sodišče prve stopnje, pa ni več razloga za izdajanje delne sodbe.

Sodišče mora poskrbeti zato, da se sporni predmet vsestransko razišče. Ko je to storjeno (lahko tudi samo na podlagi trditev in dokaznih predlogov strank), nadaljnja aktivnost sodišča ni potrebna.

Ker je tožeča stranka zahtevala odškodnino zaradi zamude z izplačilom denarnega zneska, bi morala trditi (in dokazati), da ji je z zamudo nastala škoda, ki je višja od zneska, ki ga je, oziroma bi ga imela pravico dobiti na račun zamudnih obresti od prepozno izplačane zavarovalnine.