IZREK
Ob reševanju zahteve zagovornice obsojenega R.Z. se izpodbijana sodba v obsodilnem delu na podlagi 427. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) razveljavi in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
JEDRO
Ali je storilec kaznivega dejanja razžalitve po 2. in 1. odstavku 169. člena KZ ravnal z namenom zaničevanja (3. odstavek navedenega člena), je dejansko vprašanje. Zato Vrhovno sodišče ocenjuje, da je pravilna presoja v zadevi odvisna predvsem od tega, ali so dejstva, ki jih obsojenec zatrjuje, resnična. Če bi se izkazalo, da so, bi bilo ob tehtanju, ali je podan zaničevalni namen, treba presoditi obsojenčeve trditve, da se je za ureditev razmer zavzemal že v okviru invalidskih organizacij, se po izkjučitvi obrnil tudi na varuha človekovih pravic ter nato na podlagi ustavne pravice do svobode izražanja svoje stališče in kritiko delovanja zasebnega tožilca opisal v spornih časopisnih člankih.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.