TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Ugotovljeno je, da sta tožnika vedela, da gradita na parceli, ki je bila tedaj v lasti toženke. Glede lastništva parcele torej nista bila v dobri veri. Ugotovljeno pa je tudi, da je toženka gradnjo dovolila. Glede na nedobrovernost tožnikov kot graditeljev v zvezi z lastninsko pravico na zemljišču je treba pravne učinke gradnje na tujem zemljišču presojati po določbi 25.čl. ZTLR. Okoliščino, da je toženka kot lastnica zemljišča za gradnjo vedela in jo je celo vnaprej dovolila, pa je treba upoštevati v okviru presoje, kakšna upravičenja iz prvega odst. 25.čl. ZTRL bi ji v tem primeru pripadala.

Glede na svoj pristanek h gradnji toženka ne more utemeljeno zahtevati niti rušenja objekta (2. odst. 25.čl. ZTLR), niti ne more uveljavljati, da ji pripade lastninska pravica na objektu. Pač pa ima po tej določbi pravico zahtevati plačilo prometne cene za zemljišče, na katerem stoji stavba in ki je potrebno za njeno redno rabo.