TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da glasi:

„Odločbi tožene stranke z dne 14.10.2002 in 2.12.2002, na podlagi katerih je bil tožniku izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, se razveljavita.

Tožena stranka je dolžna tožnika pozvati nazaj na delo, ki ga je opravljal pred odstranitvijo z dela iz podjetja, mu za čas nezakonite odstranitve obračunati in izplačati prikrajšanje iz naslova plače v pripadajočih neto zneskih ter po predhodnem odvodu davkov in prispevkov, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamezne mesečne plače do plačila in mu v delovno knjižico vpisati zaostalo delovno dobo, vse v 8 dneh, da ne bo izvršbe.

Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 543.620,00 SIT (sedaj: 2.268,00 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 26.4.2006 dalje do plačila, v roku 8 dni, da ne bo izvršbe.

Tožena stranka sama krije svoje stroške postopka.“

Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti pritožbene stroške v znesku 211,00 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izteka tega roka do plačila.

Čeprav se 4. odst. 43. čl. SKPgd, ki določa, da je norma ali drugo merilo za merjenje delovnih rezultatov ustrezna, če jo dosega vsaj 90 % delavcev, ki delajo po teh kriterijih, nanaša na plače, jo je potrebno uporabiti v konkretnem primeru, ko se presoja disciplinska kršitev, ki je v pravilniku tožene stranke določena kot nedoseganje pričakovanih rezultatov dela tri mesece zaporedoma. To pomeni, da tožnika ni mogoče spoznati za disciplinsko odgovornega zaradi nedoseganja norme, ki je bila v spornem obdobju previsoko zastavljena.