TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in zadeva vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Sodišči prve in druge stopnje sta oprli odločitev predvsem na dve ugotovitvi: da je toženka v letih 1972 ali 1973 zahtevala postavitev prometnega znaka "divjad na cesti" ter da je v letu 1992 celo prekoračila plan odstrelitve jelenjadi za pet primerkov, zaradi česar da je storila vse kar je bila dolžna in da zato ni odškodninsko odgovorna za trčenje jelena z avtomobilom tožnice na cesti. Ti dve ugotovitvi pa nista zadostni za zaključek, da ni podana toženkina odgovornost: zahteva za postavitev prometnega znaka je bila podana skoraj dvajset let pred nastankom obravnavanega škodnega dogodka ter zaradi njene časovne odmaknjenosti in v odsotnosti s to zahtevo povezanih drugih ugotovitev, ne bo mogla biti pravno pomembna; ugotovitev o odstrelu jelenov v letu 1992 pa je tudi nezadostna, ker časovno ni opredeljena. Škodni dogodek namreč pada v čas lovopusta, ki je trajal do konca leta (ter bo v odsotnosti drugih ugotovitev pomemben podatek o staležu jelenjadi predvsem iz konca leta 1991). Navedeni dve ugotovitvi zato ne utemeljujeta zaključka o tem, da toženka ni odškodninsko odgovorna na podlagi pravne podlage, ki sta jo sodišči druge in prve stopnje uporabili in po kateri veljajo za presojo odškodninske odgovornosti lovske organizacije pri naletu divjadi na vozilo na cesti splošna pravila o odškodninski odgovornosti (četrti odstavek 71. člena zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč - Ur. list SRS, št. 25/76 in 29/86 - naprej zakon o lovu), v zvezi s prvim odstavkom 154. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). V skladu s to podlago je dolžna lovska organizacija (ki upravlja z loviščem) povrniti škodo, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njene krivde. Po tej pravni podlagi je uzakonjeno načelo domnevne krivde povzročitelja škode, obenem pa je povzročitelju priznana možnost dokazovanja, da je škoda nastala brez njegove krivde.

V zvezi z revizijskimi izvajanji o različni sodni praksi je opozoriti, da je sedaj v Sloveniji večinska taka sodna praksa kot je navedena spredaj. Iz baze podatkov vseh publiciranih odločb itd. pa je ugotoviti, da je del prakse sprejemal tudi objektivno odgovornost lovskih organizacij, izhajajoč iz ugotovitve, da je divjad živa nevarna stvar, zaradi česar da gre v primerih škod zaradi trčenja divjadi z avtomobilom za konkurenco dveh objektivnih odgovornosti (z možnimi rešitvami po 178. členu ZOR). Ta del izvajanj ima pomen tudi materialnopravnih naziranj, za katera velja, da nižja sodišča nanja niso vezana.