TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Ob ugoditvi zahtevam zagovornikov obsojenih B.V., A.P., J.Š. in P.V. za varstvo zakonitosti, glede obsojenega I.R. pa po uradni dolžnosti, se izpodbijana pravnomočna sodba spremeni tako, da se obsojenci spoznajo za krive, ker so:

B.V. z namenom, da bi se popolnoma izognil plačilu predpisanih obveznosti, ki pomenijo večjo premoženjsko korist, preslepil davčni organ, soobsojenci A.P., I.R., J.Š. in P.V. pa so mu pri tem naklepoma pomagali, s tem, da so se B.V. kot direktor družbe E., A.P. kot nekdanji carinik in I.R. kot nekdanji špediter dogovorili, da bodo v Slovenijo pretihotapili otroško hrano proizvajalca H. iz Avstrije, carinskemu nadzoru tega blaga pa se izognili na ta način, da bodo ob vstopu blaga v Slovenijo prikazali, da gre za tranzit blaga preko Slovenije v Bosno in Hercegovino, J.Š. zaposlen kot carinik na slovensko-hrvaškem prehodu v G. pa je vnaprej obljubil, da bo potrdil izhod blaga iz Slovenije, P.V. pa kot šofer hrano prevažal in vnaprej obljubil, da bo ravnal po njihovih navodilih in prikril kaznivo dejanje, kar so izvršili v času od 27.9. do 9.10.2000 na ta način, da je B.V. v Avstriji pri proizvajalcu H. naročil 43 palet različne otroške hrane, I.R. je med tem v Bosni in Hercegovini najel "Avtoprevozništvo R.," ki je v Avstrijo poslala šoferja, da je v W. naložil 43 palet otroške hrane H., vredne 8.554.567 SIT, tovornjak pripeljal v bližino mejnega prehoda Š. in ga pustil na avstrijski strani, nato pa je nadaljevanje prevoza prevzel P.V., ki sicer ne dela kot voznik tovornjaka, v tovornjaku počakal, da mu je A.P. prinesel račun, ki ga je dobil od B.V., glaseč na podjetje K., na osnovi katerega je po navodilih P. pri špediterju V. uredil tranzitno enotno carinsko listino in jo ob vstopu predložil carinski izpostavi Š., čeprav je že vnaprej vedel, da bo otroško hrano razložil v Sloveniji, saj se je po prihodu v Slovenijo sestal z A.P. in I.R., da sta mu nato s svojim avtomobilom kazala pot do C., kjer jih je v bližini Carinarnice počakal B.V., pokazal pot do skladišča družbe E., kjer je P.V. odstranil carinsko zalivko, odprl ponjavo na tovornjaku, da so delavci lahko razložili, enotno carinsko listino s prilogami pa izročil B.V., ki je poskrbel, da se je izročila cariniku J.Š., ki je skladno z dogovorom tranzitno enotno carinsko listino sprejel, na njen odtisnil žig, se podpisal ter v računalnik vnesel podatek, da je blago navedeno na tej ECL izstopilo iz Slovenije ob 20.30 uri, čeprav niti tovornjaka niti blaga sploh ni bilo na tem mejnem prehodu, saj je P.V. šele naslednjega dne s praznim tovornjakom na mejnem prehodu D. nameraval zapustiti Slovenijo, na ta način se je B.V. izognil plačilu 2.318.116 SIT carine in prometnega davka na škodo Ministrstva za finance Republike Slovenije.

S tem so storili:

obs. B.V. kaznivo dejanje davčne zatajitve po 1. odstavku 254. člena KZ, obsojeni A.P., I.R., J.Š. in P.V. pa kaznivo dejanje pomoči h kaznivemu dejanju davčne zatajitve po 1. odstavku 254. člena KZ v zvezi s 27. členom KZ in se jim izreče:

obs. B.V. po določbi 1. odstavka 254. člena KZ kazen 6 mesecev zapora, obs. J.Š. po določi 1. odstavka 254. člena KZ kazen 4 mesece zapora, obs. A.P., obs. I.R. in obs. P.V. se po določbi 51. člena KZ izrečejo pogojne obsodbe, v katerih se jim po določbi 1. odstavka 254. člena KZ določijo kazni vsakemu 5 mesecev zapora, ki pa ne bodo izrečene, če obs. A.P. in obs. I.R. v preizkusni dobi 2 let, obs. P.V. pa v preizkusni dobi 1 leta ne bodo storili novega kaznivega dejanja.

Po določbi 1. odstavka 40. člena KZ se obsojenemu P.V. izreče kazen izgona tujca iz države za dobo 2 let.

Po določbi 1. odstavka 69. člena KZ se obsojenemu B.V. odvzamejo v izreku sodbe sodišča prve stopnje navedeni predmeti (hrana H.).

Blago je bilo čez carinsko črto preneseno na mejnem prehodu in carinski izpostavi je bila predložena enotna carinska listina; blago torej ni bilo ilegalno prineseno v Slovenijo zunaj mejnega prehoda, ni bilo skrito ali neprijavljeno, zato ne gre za kaznivo dejanje tihotapstva temveč za kaznivo dejanje davčne zatajitve.