TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi v izpodbijanem delu (1. točka izreka) sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

 

Da s pravnim naslednikom prvotno tožene stranke ne nastane novo obligacijsko razmerje, pač pa se nadaljuje prejšnje, vzpostavljeno z njegovim pravnim prednikom (2. odstavek 148. člena ZOR). Ne gre torej za primer, ko bi obligacijsko razmerje, iz katrega tožbeno pravico črpa tožeča stranka, nastalo šele v teku stečajnega postopka zoper družbenika prvotno tožene stranke, kot to zmotno meni pritožnik. Terjatve tožeče stranke zato ni mogoče šteti kot dolg stečajne mase. Terjatve tožeče stranke zato ni mogoče šteti kot dolg stečajne mase. Ne gre namreč za nastanek terjatve v teku stečajnega postopka po 133., 134. ali 135. členu ZPPS,ki se po 136. členu ZPPSL poplačuje upnikom kot strošek stečajnega postopka, torej v celoti in prednostno pred ostalimi upniki stečajnega dolžnika.

Take terjatve morajo upniki prijaviti v stečajnem postopku (1. odstavek 137. člena ZPPSL), v katerem se tudi preizkušajo (1. odstavek 141. člena v zvezi s 1. in 3. odstavkom 142. člena ZPPSL), kajti le v tem postopku lahko dosežejo upniki njihovo poplačilo. Upnik mora torej sodno varstvo svoje terjatve primarno uveljavljati v stečajnem postopku. Le v primeru, če je njegova terjatev v tem postopku prerekana, upnik lahko izkaže pravni interes za začetek ali nadaljevanje že začetega pravdnega postopka (primerjaj 1. odstavek 144. člen ZPPSL in 1. in 2. odstavek 181. člena ZPP).