TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obsojenega R.P. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obsojenec se oprosti plačila povprečine kot stroška, nastalega v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom.

Z izpodbijanjem verodostojnosti pričevanja ene od prič zagovornik v zahtevi ne uveljavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ampak razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Na tej podlagi pa zahteve za varstvo zakonitosti po 2. odstavku 420. člena ZKP ni mogoče vložiti.

Strokovna mnenja samo zaradi tega, ker jih izdelal Center za kriminalističnotehnične preiskave, ki je v organizacijski sestavi Ministrstva za notranje zadeve, niso nedovoljen dokaz, ampak jih je v skladu z načelom proste presoje dokazov treba presojati kot vsak drug dokaz in je nanje mogoče opreti sodno odločbo. Ni pa mogoče takega strokovnega mnenja enačiti z izvedenskim mnenjem.

Indic je dokazno dejstvo, ki ni pravno relevantno, ki pa ga sodišče v postopku ugotavlja, ker na podlagi njega sklepa o obstoju ali neobstoju pravno relevantnega dejstva. Glede dokazovanja indicev veljajo enaka dokazna pravila kot za ugotavljanje pravno relevantnih dejstev.

Predlogi policije za uvedbo postopka o prekršku zoper obsojenca niso dokazi v formalnem, ampak v spoznavnem smislu, zato sodišče na njihovo vsebino dejanskih sklepov, razen tega, da je neka oseba obsojenca naznanila policiji, ne sme opreti.

Procesno vodstvo, ko je predsednik senata zagovorniku prepovedal zastavljanje vprašanj, ki jih je ta že postavil v dotedanjem postopku, ni v skladu z določbo 2. odstavka 334. člena ZKP. S sklicevanjem na to, da je bilo enako vprašanje v postopku že postavljeno, tega ni mogoče prepovedati.