TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi ter se sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

Temeljno načelo izvršilnega postopka - kar zadeva njegovo sprožitev, izbiro podlage in izvršilnih sredstev, končanja postopka in podobno - načelo dispozitivnosti (2. in nadaljnji členi ZIP). Izvršilno sodišče je zato pri vodenju izvršilnega postopka vezano na upnikove predloge, tudi glede izbire izvršilnih naslovov oziroma izvršilnih podlag. V tem primeru to pomeni, da sta sodišči nižjih stopenj lahko odločali o upnikovem izvršilnem predlogu le na podlagi v predlogu uveljavljene oziroma izbrane podlage (ki je temeljila na odločbi sodišča združenega dela).

Upnikova denarna terjatev do dolžnika v odločbi sodišča združenega dela sicer ni bila zneskovno opredeljena ampak le opisana. V izvršilnem predlogu in pozneje med samim postopkom je upnik zneskovno opredelil svoje terjatve oziroma dolžnikove obveznosti do njega.

Te ugotovitve potrjujejo sklep, da je v izreku odločbe SZD vsebovan opis dolžnikovih obveznosti do upnika omogočal opredelitev upnikove terjatve (saj je izrek navajal časovni okvir upnikovih terjatev in vrsto obveznosti to je osebnega dohodka oziroma razlike osebnega dohodka, ki je upniku pripadal v zadevnem časovnem obdobju). Osebni dohodki oziroma plače, ki pripadajo delavcu pri določeni pravni osebi in v določenem času, pa so glede na naravo take terjatve izračunljivi oziroma določljivi. Take ugotovitve utemeljujejo sklep (kot ga je prvotno sprejelo sodišče prve stopnje), da je izrek odločbe SZD dovolj natančen in da je upnikova terjatev določljiva oziroma določna. Odločba SZD s takim izrekom je dajatvena in torej izvršljiva.