TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani 3. točki (tj. glede odločitve o stroških) spremeni tako, da je toženec dolžan tožeči stranki plačati 448,00 EUR stroškov pravdnega postopka.

2. V preostalem se pritožba zavrne in se izpodbijana stroškovna odločitev v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi.

3. Toženec je dolžan tožeči stranki povrniti 142,25 EUR stroškov pritožbenega postopka.

 

Založitev stroškov za začasnega zastopnik, kot sledi že iz jezikovne razlage zakonskega besedila, ne pomeni nič drugega kot to, da bo o stroških začasnega zastopnika odločeno skupaj z ostalimi pravdnimi stroški ob končni odločitvi. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi razsodilo in glede na dosežen uspeh v postopku pravilno odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Ob tem pa je spregledalo, na kar v pritožbi pravilno opozarja tožeča stranka, da je zaradi neobičajne procesne situacije (tj. postavitve začasne zastopnice) tudi stroške nasprotne stranke, tj. toženca, plačala tožeča stranka. Stroški toženčevega začasnega zastopnika so toženčevi stroški, zato jih ob odločitvi, da vsaka stranka krije svoje stroške, tožeča stranka, ki jih je založila, lahko zahteva nazaj, in sicer neposredno od toženca. Povedano drugače: da bi bila odločitev res taka, kot je to želelo sodišče prve stopnje, tj. da bi vsaka stranka krila svoje stroške postopka, bi se morala 3. točka izreka izpodbijane sodbe glasiti tako, da je toženec dolžan tožeči stranki povrniti stroške, ki jih je ta založila za njegovo začasno zastopnico.