TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Kot sta ugotovili sodišči druge in prve stopnje, je tožnik kot pooblaščena strokovno usposobljena uradna oseba ravnal hudo neprevidno in nepremišljeno, saj je na sredi ceste skušal zaustaviti kar dve vozili hkrati, za kar pa ni izbral niti najbolj ustreznega kraja, niti najbolj ustreznega načina. Njegovo ravnanje tudi ni bilo povsem v skladu z določbami 273. in 278. člena v času škodnega dogodka veljavnih Pravil za opravljanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve, Uradni list SRS, št. 44/88 - v nadaljevanju pravila. Ob upoštevanju omenjenih pravil bi se moral tožnik kot pooblaščena uradna oseba pri dajanju znakov na cesti postaviti tako, da bi ga lahko opazili vsi udeleženci v prometu, znake, ki so bili namenjeni določenemu udeležencu v prometu, pa bi moral dajati na tak način, da bi bilo mogoče nedvomno sklepati, na katerega udeleženca se nanašajo (3. odstavek 273.člena pravil). S svojim delom ne bi smel ovirati prometa (1. odstavek 278.člena pravil), posebno pozoren bi moral biti tudi na ravnanje voznika in na gibanje vozila (2. odstavek 278.člena pravil), za zaustavitev vozila pa bi moral izbrati tudi primerno mesto (3. odstavek 278.člena pravil). Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje pa izhaja, da vseh navedenih pravil tožnik ni spoštoval. Zato je materialnopravno pravilna odločitev, da je tudi sam soprispeval k temu, da je do nastanka škode prišlo in da znaša njegov prispevek 20 %.