TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožene stranke se delno ugodi, pritožbi tožeče stranke pa se ugodi v celoti in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni v točki I/1 tako, da se glasi:

„I/1. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki obračunati in izplačati neplačane zneske nadur za obdobje od maja 2001 do avgusta 2003 v skupnem neto znesku 2.563,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjih zneskov in datumov zapadlosti dalje:

55,82 EUR od 16. 6. 2001

240,91 EUR od 16. 7. 2001

47,54 EUR od 16. 8. 2001

62,67 EUR od 16. 9. 2001

74,90 EUR od 16.10.2001

34,75 EUR od 19.11.2001

90,95 EUR od 19. 1. 2002

108,24 EUR od 19. 2. 2002

100,51 EUR od 19. 3. 2002

128,78 EUR od 19. 4. 2002

207,20 EUR od 19. 5. 2002

141,32 EUR od 19. 6. 2002

103,79 EUR od 19. 7. 2002

89,51 EUR od 19. 9. 2002

86,70 EUR od 19.10.2002

123,41 EUR od 19.11.2002

131,48 EUR od 19.12.2002

89,18 EUR od 19. 1. 2003

132,80 EUR od 19. 2. 2003

178,21 EUR od 19. 3. 2003

49,11 EUR od 19. 4. 2003

105,08 EUR od 19. 5. 2003

86,39 EUR od 19. 6. 2003

56,70 EUR od 19. 7. 2003

36,53 EUR od 19. 8. 2003 in

1,45 EUR od 19. 9. 2003 do plačila .

Višji zahtevek za plačilo zneska 416,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi se zavrne.

V ostalem se pritožba tožene stranke zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 2.386,39 EUR v roku 8 dni od dneva prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izteka paricijskega roka do plačila.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pritožbene stroške v višini 39,21 EUR v roku 8 dni od prejema pisnega odpravka sodbe, v primeru zamudne z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izteka paricijskega roka do plačila, svoje stroške pritožbenega postopka pa nosi sama.

Delavec je upravičen do plačila vseh dejansko opravljenih ur dela preko polnega delovnega časa. Ob upoštevanju zakonskega minimuma, po katerih lahko nadurno delo traja največ 8 ur na teden, največ 20 ur na mesec in 180 ur na leto ter dejstva, da je delavec upravičen do plačila za delo po pogodbi o zaposlitvi, se delavcu ure do zakonskega maksimuma obračunajo z dodatkom za nadurno delo, za dejansko opravljene ure, ki maksimum presegajo, pa pripada delavcu le plačilo po urni postavki za redne ure, torej brez dodatka. Pri tem ni bistveno, ali je delodajalec delavcu nadurno delo odredil pisno ali ne, ampak le, ali je od delavcev zahteval, da delo opravijo in je bilo to delo tudi opravljeno.