TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba tožene stranke Republike Slovenije se zavrne in se v

izpodbjanem delu (5. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožbi tožeče stranke G. d.d. se delno ugodi in se sodba sodišča

prve stopnje v 4. točki izreka v obrestnem delu spremeni tako, da se

tožbeni zahtevek Republike Slovenije za plačilo zakonskih zamudnih

obresti od zneska 78,883.794,90 SIT za čas od 3.10.1998 do 19.3.2001

zavrne.

V preostalem delu se pritožba G. zavrne in se v izpodbijanem delu (3.

točki in nespremenjenem delu 4. točke izreka) potrdi sodba sodišča

prve stopnje.

G. d.d. sam nosi svoje pritožbene stroške.

 

Pritožnica zmotno meni, da je tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi

zastaran, ker zaradi umika pobotnega ugovora skladno s 389. čl. ZOR

zastaranje v takem primeru ni bilo pretrgano, zato je terjatev ob

vložitvi nasprotne tožbe zastarala.

Prav zato, ker v primeru že prej uveljavljanega pobotnega ugovora ni

mogoče kasneje vložiti še nasprotne tožbe za isto terjatev, ker gre

po procesni teoriji (Juhart - Civilno-procesno pravo FLRJ - stran

297), pa tudi sodni praksi za litispendenco, torej za uveljavljanje

istega zahtevka na dva različna procesna načina, je pravilno stališče

prvostopenjskega sodišča, da identiteta zahtevka tožene stranke z

nadomestitvijo pobotnega ugovora z nasprotno tožbi ni bila

spremenjena. Čim pa je tako, z vložitvijo in dovolitvijo nasprotne

tožbe implicitno hkrati umaknjen pobotni ugovor (ker je bil

nadomeščen z nasprotno tožbo), ne more imeti učinkov na

materialnopravnem področju). Pravilno je stališče prvostopenjskega

sodišča, da ima vloženi pobotni ugovor glede zastaranja enake učinke

kot tožba, da je šlo z vložitvijo nasprotne tožbe zgolj za

preoblikovanje istega zahtevka v procesnem smislu in da smiselno ob

vložitvi nasprotne tožbe umaknjen pobotni ugovor zato nima učinka

umika tožbe,.