TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Za denarne obveznosti predvideva 277. člen ZOR plačilo zamudnih obresti in ne dela nobenih izjem, kar pomeni, da to določilo velja tudi pri odškodninah za nepremoženjsko škodo.

Nekoliko drugačna ureditev za odškodninske terjatve pa je vendarle določena zaradi tega, ker je za denarne obveznosti v 394. členu ZOR uzakonjeno splošno načelo monetarnega nominalizma, v 189. členu ZOR pa je posebno določilo, da se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe.

Zamudne obresti, ki jih določa Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (ZTOM, Ur.l. RS, št.

45/95) so sestavljene iz temeljne obrestne mere (ki omogoča ohranitev realne vrednosti denarja) in iz števila točk, ki ga predstavlja 1,8-kratnik splošne eskontne mere Banke Slovenije. Če bi sodišče tožniku prisodilo obresti po tem zakonu, bi bila valorizirana odškodnina, ki jo je sodišče prisodilo po razmerah v času sojenja, tako da bi šlo v bistvu za dvakratno valorizacijo. Zato se v praksi kaže potreba po določitvi takih zamudnih obresti, ki bi vsebovale le sankcijo za dolžnikovo zamudo, valorizacijo pa bi urejale posebej. Taka ureditev je predvidena v predlogu slovenskega Obligacijskega zakona.