na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL sodba I Cpg 334/2010 - prekluzija dokazov – dokazna ocena – prekomeren hrup in umazanija – imisije – gradnja trgovskega centra – dolžnost zmanjševanja škode - trditveno b...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
14.7.2010
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba I Cpg 334/2010
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0062020
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
prekluzija dokazov – dokazna ocena – prekomeren hrup in umazanija – imisije – gradnja trgovskega centra – dolžnost zmanjševanja škode - trditveno breme
PODROČJE VSRS
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
IZREK
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. in 3. točki izreka potrdi.
Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbe in je dolžna plačati toženi stranki, v roku 15 dni, stroške odgovora na pritožbo v višini 2.106,81 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbe in je dolžna plačati toženi stranki, v roku 15 dni, stroške odgovora na pritožbo v višini 2.106,81 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
JEDRO
Ob veljavnem gradbenem dovoljenju tožene stranke, tožeča stranka lahko vtoževala škodo, ki bi ji nastala zaradi prekomernega prahu, hrupa in umazanije, vendar le, če bi tožeča stranka pri predpostavki protipravnega ravnanja konkretno zatrjevala, kakšne so bile dovoljene in krajevno običajne ravni obeh imisij ter v kakšni meri naj bi jih tožena stranka z gradnjo trgovskega centra presegla.
Ni življenjsko sprejemljiva razlaga, da bi gospodarski subjekt pri svojem poslovanju molče dopuščal takšno neposredno obliko dalj časa trajajočega oviranja njegovega poslovanja, ne da bi se ob tem poslužil zakonitih nadzornih mehanizmov, ki mu jih omogoča pravni red. Tudi OZ ne predvideva situacije, ko bi stranka lahko ostala pasivna ob nastajanju škode, saj v 1. odstavku 171. člena oškodovancu izrecno nalaga dolžnost zmanjševanja škode.
Ni življenjsko sprejemljiva razlaga, da bi gospodarski subjekt pri svojem poslovanju molče dopuščal takšno neposredno obliko dalj časa trajajočega oviranja njegovega poslovanja, ne da bi se ob tem poslužil zakonitih nadzornih mehanizmov, ki mu jih omogoča pravni red. Tudi OZ ne predvideva situacije, ko bi stranka lahko ostala pasivna ob nastajanju škode, saj v 1. odstavku 171. člena oškodovancu izrecno nalaga dolžnost zmanjševanja škode.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.