TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi ter se sodbi sodišč druge in prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu (da je toženec dolžan preprečiti zamakanje vode in vlaženje iz stopnic, ki peljejo v toženčevo stanovanje v hiši V. v K., v tožničino stanovanje v isti hiši) razveljavita in v tem delu vrne zadeva sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o stroških postopka v zvezi z izrednim pravnim sredstvom se pridrži za končno odločbo.

Za pravno varstvo po 156. členu ZOR je značilno, da je široko tako v subjektivnem kot objektivnem smislu: aktivno legitimiran k sporu je širok krog zaradi imisij prizadetih oseb, toženec pa vsakdo, iz katerega sfere izvira oziroma grozi nevarnost; oblike pravnega varstva so različne; spor je odškodninski, pravno varstvo pa se lahko daje, še preden škoda v običajnem pomenu besede nastane in je dovolj, če ta le grozi; pogoj za uveljavljanje zahtevka po prvem odstavku 156. člena ZOR je v zvezi s škodo le, da preti večja škoda, podlaga odgovornosti pa je v načelu vzročnosti, to je v objektivni odgovornosti.