TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi in se sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenita tako, da se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

" 1. Razveljavi se pogodba o prodaji poslovnega deleža z dne 09.05.1995, sklenjena med PID P. d.d., D., L. in M. K., C. K., T.

2.a/ Prvi toženi PID P. je dolžan zaradi realizacije predkupne pravice prodati tožnikom svoj 20% delež osnovnega kapitala družbe G. d.o.o. T., U., T. za kupnino 2.002.000,00 SIT, ki jo plačajo nerazdelno in ob enakih s to sodbo določenih pogojih, tako da postanejo imetniki poslovnega deleža vsi skupaj, to pa ob podpisu pogodbe oziroma najkasneje v roku 15 dni po pravnomočnosti te sodbe, v kolikor prvotožena stranka pogodbe ne bo sklenila in jo bo zato nadomestila ta sodba.

b/ Tožniki postanejo lastniki poslovnega deleža iz te sodbe potem, ko je izvršeno plačilo skladno z 2.a točko te sodbe.

c/ Prodajalec ne odgovarja za stvarne in pravne napake na predmetu prodaje.

d/ Za reševanje vseh sporov med pogodbenimi strankami, ki bi izvirali iz te pogodbe ali v zvezi z njo in ki jih pogodbeni stranki ne bi rešili sporazumno, bo pristojno stvarno pristojno sodišče v Ljubljani.

e/ Stroške notarskega zapisa nosi prvi toženi. Prometni davek in vse ostale stroške, nastale v zvezi s to pogodbo plačajo tožniki nerazdelno.

f/ Po izvršenem plačilu v skladu z 2.a točko te sodbe se izvrši na predlog tožnikov sprememba lastništva poslovnega deleža v sodnem registru, ki jo izvede poslovodja družbe, katere poslovni delež je predmet te sodbe.

3. Toženca sta dolžna povrniti tožnikom stroške postopka",

z a v r n e.

II.

Tožniki so dolžni povrniti toženima strankama njune pravdne stroške in sicer vsak tožnik po 141.454,00 SIT prvi toženi stranki PID P. (skupno 424.362,00 SIT), drugi toženi stranki M. K. pa po 72.580,00 SIT (skupno 212.740,00 SIT), vse v 8 dneh pod izvršbo.

Če lahko družbeniki pravico družbenikov do prednostnega nakupa poslovnega deleža v celoti izključijo, lahko določijo tudi strožje pogoje za uveljavitev omenjene pravice od tistih, ki jih določa zakon.

Zakon ne govori o ponudbi upravičencem do prednostnega nakupa, ampak o obvestilu o nameravani prodaji. Obvestilo pa ima lahko tudi naravo vabila na stavljanje ponudb, v katerem je navedena samo najnižja sprejemljiva cena. Tudi na podlagi takšnega obvestila lahko družbeniki uveljavijo pravico do prednostnega nakupa.