TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

V tem primeru je pravna podlaga za vse premoženjske premike med pravdnima strankama odpadla zaradi odprave upravne odločbe o razlastitvi sporne nepremičnine tožnikov (kar pomeni, da to velja tudi za morebitne dajatve toženke nasproti tožnikom in tako ne pride v poštev, čeprav le iz razloga smotrnosti, uporaba določila 42. člena Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini - naprej ZR - kot sta to menili sodišči nižjih stopenj). Korist, ki jo je toženka prejela od tožnikov leta 1983 to je vrednost hiše po cenitvenih razmerah 31.3.1994 v višini 3.148.400,88 SIT ni sporna (okolnost, kaj je toženka s to hišo pozneje počela, ni pravno pomembna). Tožniki so bili solastniki sporne hiše do določenih deležev. Ker ni bilo ugotovljeno, da bi iz premoženjske sfere toženke prešla kakšna korist v premoženjsko sfero 1. tožnika in 3. tožnice, je po presoji revizijskega sodišča materialnopravno pravilna odločitev sodišč druge in prve stopnje, da mora toženka tema dvema tožnikoma plačati 1.180.650,00 SIT oziroma 787.100,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 31.3.1994 dalje.

Iz premoženjske sfere 2. tožnika kot solastnika 3/8 sporne hiše je prešla v korist toženke po cenitvenih razmerah 31.3.1994 vrednost 1.180.650,00 SIT. Toženka je temu tožniku leta 1983 dodelila drugo primerno najemno stanovanje (v smislu določb prvega odstavka 42. člena ZR). Drugi tožnik je z dodelitvijo stanovanja dobil položaj imetnika stanovanjske pravice po takrat veljavnih določbah Zakona o stanovanjskih razmerjih (ZSR) in je po uveljavitvi stanovanjskega zakona (SZ) in že po tem, ko je bila pred tem odpravljena razlastitvena odločba, odkupil stanovanje od toženke. Kakor koli se že ocenjuje pogoje za odkup stanovanj po določbah SZ in tudi 2. tožniku dodeljenega, je 2. tožnik (torej ne glede na stvarno višino kupnine) v celoti odplačno pridobil lastninsko pravico na tem stanovanju. Položaj toženke v razmerju do 2. tožnika glede stanovanja ni bilo v ničemer drugačno kot v vseh primerih, ko je stanovanje v družbeni lastnini dodelila drugim imetnikom stanovanjske pravice in ki so ta stanovanja od nje po uveljavitvi SZ tudi odkupili (pri čemer je zmanjšanje kupnine za 30% po določilu prvega odstavka 42. člena ZR mogoče primerjati s plačilom lastne udeležbe po določilih 47. in 48. člena tedaj veljavnega ZSR, ki se je ob odkupih stanovanja vračunala v kupnino).