TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba okrožnega državnega tožilca se zavrne kot neutemeljena in se

potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Za presojo, ali je storjeno kaznivo dejanje po II. odst. 253. čl. KZ,

ni pomembno, ali je obtoženec dogovoril plačilo obveznosti, ki

izhajajo iz uporabe kartice tako, da jih bo plačeval s trajnim

pooblastilom (plačevanje preko trajnega naloga) banki na za to

ustanovljenem računu v banki, ki je izdajatelj kartice in ali je na

tem računu kritje. Beseda kriti oziroma kritje pomeni zagotavljati z

enako ali večjo vsoto denarja plačilo oziroma izplačilo nečesa.

Zakonska dikcija "čeprav ve, da ob plačilu ne bo imel kritja" pomeni,

da kaznivo dejanje po II. odst. 253. čl. KZ stori tisti, ki ob

dospetju plačila obveznosti na podlagi uporabljene kreditne kartice

nima kritja za plačilo in že ob uporabi te kartice ve, da kritja za

plačilo ne bo imel. To pa pomeni, da storilec ve, da ne bo imel

denarnih sredstev za kritje, to se pravi za plačilo izdanega računa.

Kritje so tako katerakoli denarna sredstva, ki omogočajo plačilo, ne

pa le denarna sredstva na računu v banki. Zato lahko kaznivo dejanje

po II. odst. 253. čl. KZ stori tudi tisti, ki se dogovori za plačilo

obveznosti na drug način, npr. s položnico po izstavitvi računa, kot

se je obtoženka dogovorila v obravnavanem primeru.