TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

V izvršilnem naslovu mora biti določno navedeno, za kakšno obveznost dolžnika gre, v primeru denarne obveznosti, koliko mora dolžnik plačati upniku in kdaj ter tudi kako je s stranskim delom terjatve. Obravnavana sodna poravnava ustreza temu principu določnosti in opredeljenosti denarne terjatve, s tem, ko izrecno določa, koliko mora plačati dolžnik upnici in kdaj. Pri tem ni govora o nobenih odbitkih in o obsegu terjatve z vidika bruto ali neto zneska, določeno je le koliko mora dolžnik plačati upnici.

Sodišče prve stopnje je po mnenju pritožbenega sodišča tako v danem primeru pravilno izhajalo iz načela formalne legalitete, ki velja za izvršilni postopek, saj mora izvršilno sodišče le izvršiti sodno odločbo oziroma drug izvršilni naslov, ne da bi se bilo dolžno ali upravičeno spuščati v pravilnost in zakonitost takšne odločbe oziroma naslova. Vse to bi morali imeti v vidu tudi stranki postopka in ob sklepanju takšne poravnave zahtevati tudi obdelavo vprašanja plačila davkov in prispevkov ter nosilca bremena v zvezi s tem. Sklicevanje dolžnika na kogentne predpise, ki določajo obveznost plačila davkov in prispevkov od prejemkov iz delovnega razmerja, na dolžnost upoštevanja izvršilnega naslova ne more imeti vpliva, sodna poravnava, ki določa le dolžnikovo denarno obveznost nasproti upnici v točno določenem denarnem znesku, je izvršilni naslov, ki še vedno velja z vsemi svojimi pravnimi učinki in to je bistveno za postopanje izvršilnega sodišča.